241
v katerih stoji imenovalnik v rodilniku s predlogom od, se upira
duh slovenskega jezika; zatorej ne kaže dajati takim stavkom
trpne oblike (gl. § 273. f). Na pr. Kar je storjeno, nestorjem več
ne bode. (Valj.) — Kje je meni spalnica odbrana, kje je meni po
stelja postlana? (N. ps.) — O dete, hvaljeno bodi, bodi češčeno!
(Levst.) — Dopolnjeno je , kar je bilo prorokovano po prorokih.
(Met.) — Mesto je krog in krog obdano s sovražniki.
b) Ker se trpna doba slovenščini sploh le malo prilega,
dajemo glagolu trpni pomen s pomoč j o p o v r a t n e g a z a i mk a
se, če rajši tvorne oblike v stavku ne rabimo. Na pr. Kar se rodi
(= was geboren wird), smrti zori. (N. pr.) — Kjer se dela vse ne
delje (gearbeitet wird, man arbeitet), tam se sreča mimo pelje.
(N. pr.) — S časom se vse pozabi. (N. pr.) — S pestjo se zrnjiče seje,
snopje se na ramah znaša (ali: sejemo — znašamo). (Ravn.) — V
nesreči in nadlogi se očišča človek, kakor zlato v ognju. (Cegn.)
Opomba. S povratnim zaimkom se moremo t r p n i pomen izražati le
tedaj, kadar glagol ni povraten, ali kadar kaka dvoumnost ne nastane, kar se
utegne pripetiti, če je imenovalnik živa oseba; na pr. v stavkih: Kdor se hvali,
bodi v resnici hvale vreden (tu se ne ve natanko, ali se hvali kdo sam, ali ga
hvalijo drugi; zatorej je pravilno: Kogar hvalimo, ta bodi. ...) . — Kjer se
veliko prepira in pravda, tam gine ljubezen in prijateljstvo (tu rabi glagoloma
povratni se že v tvorni dobi, zatorej je pravilno: Kjer se veliko prepirajo in
pravdajo
Zloženi stavek.
O zloženem stavku sploh.
§ 846. Zloženi stavek izobrazimo, če združimo dva ali več
prostih stavkov v jedno celoto.
Stavki, v jedno celoto ubrani, se imenujejo č l en i zloženega
stavka. Če ima vsak člen v zloženem stavku sam ob s eb i
sv o j popo l n i pomen, tedaj imenujemo tak stavek priredno-
z l o ž en s t a v e k ali p r i r e d j e ; če pa je kak člen v zloženem
stavku. drugemu le v pojasnilo dodan in sam ob s e b i br e z
s amos t o j nega pomena , tedaj mu pravimo podredno-zložen
stavek ali podr ed j e .
V priredju so vsi stavki g l a v n i ali s amo s t o j n i (samo-
stojniki), v podredju pa so g l a v n i m stavkom o d v i s n i stavki
(odvisniki) v pojasnilo dodani.
Slovnica. 8. izd.
