240
obhodil snežene gore. (Cegn.) — Z desnico je prijemala, z levico je
objemala. ( N. ps.) — Ko bi ljudje ne mrli, že davno bi bili svet
podrli. (N. pr.)
Opomba.
Nekateri opisovalni deležniki neprehajalnih glagolov so postali
p r a v i p r i d e v n i k i ter kažejo stanje, kije že nastopilo, pa še sedaj traja; kakor
gn il, minul, ozebel, ostarel, oprhel, pretekel, premrzel, vel, zrel itd. Na pr.
Osamela kakor hruška na polju. (Ceg.) — Ozebla roka in premrzla noga je
znamenje premrazenja.
§ 343. P r e t e k l i deležnik t r pne dobe zaznamuje ne
dovršeno ali dovršeno dejanje in se popolnoma ujema s trpno-
preteklim deležnikom drugih jezikov. Rabi nam:
a) v opisovanje vseli časov in naklonov trpne dobe, toda
le redkoma; na pr. Vsako drevo, katero ne rodi dobrega sadit, bode
posekano in v ogenj vrženo. (Met.) — Takrat je bilo dopolnjeno,
kar je bilo govorjeno po proroku. (Met.) — Kakor dobljeno, tako
izgubljeno. (N. pr.)
b) za p r i l a s t e k v zaznamovanje dovršenega dejanja ali
stanja; na pr. Nabrušen nož rad reže (= ki je nabrušen, ki se je
nabrusil). (N. pr.) — Oponošen dar je črn pred Bogom. (N. pr.) —
Prisiljen stan je zaničevan. (N. pr.) — Hiša razdeljena razpada
kakor zapuščena. (N. pr.)
4. Glagolnik.
§ 344. G l a g o l no ime ali g l a g o l n i k razodeva dejanje
v samostalniški obliki. Glagolniki nam rabijo od nedovršnih,
redkoma od dovršnih glagolov. V obče se slovenščina upira rabi
glagolnikov ter jih rajši nadomešča s celimi stavki. Na pr. Ne
škoduje toliko večerno sedenje, kakor jutranje ležanje (= da zvečer
sedimo, kakor da vjutro ležimo). (N. pr.) — Prevzetnost in bahanje
se samo tepe. (N. pr.) — K dobremu poznavanju slovenskega jezika
nam je treba uka in vadbe. (Boljše: Da jezik slovenski dobro po
znavamo, nam je treba . . . )
E. O trpni dobi.
§ 345. T r p n a doba kaže dejavnost, ki prehaja od drugod
na osebek, bodisi v preteklosti, prihodnjosti ali v sedanjosti, kar
dopovedujemo večinoma z dovršnimi glagoli.
a) Trpna doba nam služi pri prehajalnih glagolih, kadar
tožilnik tvornega stavka prestopi v imenovalnik, imenovalnik pa
s predlogom po v mestnik ali s predlogom s v orodnik. Stavkom,
