238
Opomba.
Nekateri deležniki so se skoro popolnoma iznebili svoje glagol-
ske narave ter nam rabijo dandanes kot p r a v i p r i d e v n i k i ; na pr. vroč,
goreč, rdeč, žgoč — zrel, vrel, gnil, vel, pretekel, ostarel, osamel itd.
Deležnik sedanjega časa.
§ 340. A.
P r i s l o v n i deležnik sedanjega časa nam služi
posebno v s k r a j š a n i h p r i s l o v n i h s t a v k i h in nadomešča
o dv i s n e s t avke .
Prislovni deležnik določuje d e j a n j e glavnega stavka:
a) z ozirom na č a s ; ta deležnik se lahko izpremeni v č a
s o vn i stavek z veznikom ko, med tem ko; na pr. Črez mestni
prag stopaje (= ko stopa), izroča se Bogu. (Cegn.) — Grede v
zaton, se solnce svet pozdravi. (Jer.)
b) z ozirom na na č i n , da se glavno dejanje bolje označi;
na pr. Molče orožje vsak si vzame (schweigend, med tem ko molči).
(Preš.) — In zapre se grad škripaje. (Kos.) — Strme poslušam
čudno moč jezika. (Cegn.) — In žena vsa ponižana je vzdihovaje
klicala. (N. ps.)
c) z ozirom na v z r ok ; tak deležnik se lahko izpremeni v
v z r o č n i s t a v e k z veznikom ker; na pr. Videč (= ker je videl),
kako je Hanibal oslabil rimsko vojsko, ni hotel iti na ravnico. (Vrt.)
— Pečaje se vedno z jedrom našega jezika, je spoznal Vodnik, kaj
mu pridi. (Nov.)
Opomba.
Sem ter tja med ljudstvom in tudi v knjigi (kar pa ni, da bi
posnemali) se nahaja v jednakih stavkih ne do l o č ni k name s t o de l e ž ni k a ,
zlasti če je ob jednem časovnega in vzročnega pomena; na pr. To slišati, se
vzdigne turški paša še to leto. (Nov.) — Te videti, grje videti napake, je srcu
rane vsekalo krvave. (Preš.)
d) z ozirom na na č i n ali s r e d s t v o ; na pr. Le poslušaje
(audiendo) se vadimo lepo govoriti. (Hrov.) — Prebiraje (legendo)
dobre spise in jih glasno govoreč na pamet (recitando), si priprav-
ljamo pisavo (= s tem da prebiramo . . . in . . . govorimo). (Verne.)
Opomba.
Namesto prislovnega
(I.)
deležnika na -e in -je nam rabi v
istem pomenu tudi II. deležnik na -oč in -eč, ki pa ostane navadno neizpre-
menjen; le včasi se ujema s samostalnikom kakor pravi pridevnik; kakor
gredoč, videč, molčeč, govoreč, stopajoč, škripajoč, kupujoč, vzdihujoč itd. Na
pr. Megle temnosive se vale črez vrte, trate, njive, grmeč grozno, preteč strašno.
(Greg.) — Potujoč po deželi, opazujemo kmetske šege in navade. — Lastovice
žvrgoleče prorokujejo, da se je pomlad vrnila. (Napr.) — Duša moja se hre
peneča vzdiguje k tehi. (Ašk.)
