236
učiti, reči, ukazati, utegniti, videti itd.; na pr. Hišo zidati mora
mož, podpirati jo mora žena. (Slom.) — Kdor noče spoznati brata
za brata, bo moral tujca spoznati za gospodarja. (N. pr.) — Lakota
nepremagljiva preti odpreti grada trdna vrata. (Preš.) — Kdo je
Ilir j i sinove budil, svoj dom jih ljubiti, braniti učil? (Vodn.) —
Videla je dva angelja v belem oblačilu sedeti. (Met.)
b) pri nekaterih p r i d e v n i k i h , kakor dolžen, srčen, dosto
jen, vreden, zmožen, dober, len, slab itd., s pomožnikom biti; na
pr. Dobri pastir je dolžen, dati življenje za svojo čredo. — Vsa
drevesa so preslaba, roditi to sladkost. (N. ps.) — Len je delati.
(Levst.) — Dober govornik je zmožen, do srca ganiti svoje poslušalce.
3. kot dopo l n i l o pri nekaterih samostalnikih, kakor moč,
oblast, pravica, potreba, dolžnost, navada, namen, prilika itd.; na
pr. Človečji sin ima oblast, odpuščati grehe na zemlji. — Kdo ti
je dal pravico, meni zapovedovati ? — Od Boga smo prejeli dolžnost,
ubogati svoje stariše.
4. namesto velelnega naklona (§ 333. a, op.
1
.), na pr. Nikar
premladih in prešibkih otrok s pretežkim delom obkladati! (Vrt.) —
Utopljenih ne na glavo postavljati! (Slom.)
§ 336. Kadar slovenimo nemške nedoločnike s predlogom:
zu, zum, um zu,
moramo vedno imeti v mislih, da se v sloven
ščini nedol očni k ni kda r ne druži s predl ogom.
Slovenimo pa take nedoločnike na več načinov, in sicer:
a) da izrazimo nemški nedoločnik s predlogom zu z golim
nedoločnikom; na pr. Vsa priroda je videti v novem zelenju (= ist
zu sehen). — Prinesti zlata rde četrtnico. (Preš.)
b) da ga pretvorimo v s amo s t a l n i k , ali pa, da ga iz
razimo z veznikom da v posebnem stavku; na pr. Pero za pisanje
(= die Feder zum Schreiben; ne: pero za pisati). — Vročina, da
bi se stopil (ne: za stopiti se). — Ušesa imamo, da slišimo (= zum
Horen; ne: za slišati). — Bog je ustvaril dan za dela, noč za po
čitek (ne: za delati — za počivati). — Svetilnica potrebuje olja,
da gori, človek pa hrane, da živi (= zum Brennen — zum Leben).
(Slom.)
c) da preravnamo nemški skrajšani stavek s predlogom um zu
v popoln odvisnik z veznikom da; na pr. Človek ne živi, da bi jedel,
ampak le j e, da more živeti (= um zu essen — um leben zu konnen).
(Pr.) — Gospod, dopusti mi, da tjakaj grem in poprej očeta po
kopljem (ne: tjakaj iti in pokopati). (Dalm.) — Da jezik popolnoma
