239
§ 841. B . P r i d e v n i deležnik se sklada s svojim imenom
kakor pravi pridevnik in določuje os ebe in r e č i , ne pa de
janja, kakor prislovni.
Pridevni deležnik sedanjega časa nam rabi kot p r i l a s t e k
ter pojasnjuje samostalno ime; s pomočjo oziralnika ki ali kateri
se da izpremeniti v prilastkov stavek sedanjega časa; na pr.
Stoječ mlin in molčeč jezik ne hasnita (= mlin, ki stoji, in jezik, ki
molči). (N. pr.) — Njegov prst kaže pot deročim rekam. (Cegn.) —
Nobena kal se ne razvije, če nima grejočega solnca. (Napr.) —
Čiči, stanujoči blizu kranjske meje, govore slovenski jezik. (Nov.) —
Odrastle zreš in otročiče, nesoče oljkove snopiče. (Greg.)
Opomba. Včasi stoji pridevni deležnik tudi brez samostal
nika, ki pa se v mislih lahko doda; na pr. Molčeči ne dela raz
prtij (= tisti, ki molči; človek, ki molči), — Gledajoči ne vidijo in
poslušajoči ne slišijo. (Met.)
b)
Deležnik preteklega časa.
§ 342. Deležnik preteklega časa v tvorni dobi je dvojen:
a) Pravi g l a g o l n i (I.) deležnik, kateri kaže p r e t e k l o
dejanje v hi pu d o v r š i t v e ter nam rabi p r i s l o v no v skraj
šanih stavkih, ki so izgubili po odpahnjenih časovnih veznikih:
ko, potem ko, brž ko, kadar itd. lastno svojo stavkovo obliko.
P r i s l o v n i tvorno-pretekli deležnik I. se nahaja le pri d o
v r š n i h g l a g o l i h in ima stalno obliko na -ši ali -vsi za vse
spole in števila. Na pr. Čaplja, domanje močvirje zapustivši (= ko
je zapustila . . . ), na viš leti v oblake visoke. (Šub.) — Ljud, raz-
bivši spon vezila (= ko je razbil.. .), si sam pomaga strašnih zlob.
(Kos.) — Če pozabivši na njivi kak snop popustite, ne vračajte se
ponj. (Ravn.)
Opomba. 1.
Malokdaj se sklada ta deležnik tudi v slovenščini, kakor v
drugih slovanskih jezikih, s svojim imenom v sklonu, številu in spolu; na pr.
Jak oba, prisedsega do reke Jordana (ko je p rišel...), začne Ezav skrbeti. (Ravn.)
2. Redkoma nam rabi t v o r n o - p r e t e k l i de l e ž n i k I. kot p r i l a s t e k ,
ujemajoč se s samostalnikom kakor p r a v i p r i d e v n i k ; na pr. S i li žar po-
rodivše se zvezde, vzplamenivše na novo v vsemiru (= ki se je rodila, vzpla-
menila)? (Ašk.)
b) Op i s o v a l ni (II.) deležnik, kateri kaže p r e t e k l o de
janje kot t r a j a j o č e ali dov r š eno in nam služi v imenoval
niku vseh števil in spolov v o p i s o v a n j e z l o ž en i h č a s o v
in n a k l on ov ; na pr. Samec je obletal domače dobrave, samec je
