230
bosta tudi ležala. (Cegn.) — Kakor led na solncu, se bodo tajali
tvoji grehi. (Met.)
b) dejanje ali stanje, ki se bode zgodilo ali nastopilo v
prihodnjosti. V ta namen služijo d o v r š n i k i v sedanjikovi ali
v prihodnjikovi obliki; na pr. Vse veselje kmalu mine, vsaka sreča
hitro izgine. (N. pr.) — Ustavi skoro se kolo življenja. (Cegn.) —
Ko suha hruška razcvete, onda nazaj pridem. (N. pr.) — Pismeni
jezik bo našo slovenščino izbrusil, izlikal in obogatil. (Vodn.)
c) prihodnje dejanje, ki bode že končano, ko se prične drugo.
Tako dejanje dopovedujemo z n e d o v r š n i k i v p r i h o d n j i k o v i
in z d ov r š n i k i v s e d a n j i k o v i (redkeje v prihodnjikovi)
obl i ki . Nemščini rabi v tem pomenu prihodnje-pretekli čas,
latinščini pa f u t ur um exa c t um. Na pr. Če boš pila vinčece
rdeče, boš imela lice bolj cveteče; če pogačo bodeš pokuš’vala, boš pa
polti bele bolj postala. (N. ps.) — Če perje mi populite, življenja mi
ne vzamete. (N. ps.) — Kukavica nas skliče na planino, ko bo zemljo
odel mili rožni cvet in pomlad vzbudila studence spet. (Cegn.)
d) prihodnjik nam rabi včasi namesto velelnega naklona,
da povelje krepkeje izrečemo; na pr. Streljal bodeš sinu jabolko
raz glavo! (Cegn.) — Ti me boš ubogal, ali pa bo druga. (N. r.)
— Danes mi ne boš delal!
3. Pretekli čas.
§ 327. P r e t e k l i čas naznanja v preteklosti trajajoče ali
v preteklosti dovršeno dejanje ali stanje in se opisuje z nedo
vršnimi in dovršnimi glagoli.
Pretekli čas nam rabi, kadar dopovedujemo:
a) dejanje ali stanje, ki se je v preteklosti godilo ali trajalo,
kar naznanjamo vselej z n edo v r š n i mi g l a g o l i (v latinščini
imp e r f e k t ) ; na pr. Slovenci so od najstarejših časov drobnico
in goved pasli, radi zemljo obdelovali in kot kmetovalci se pošteno
živili. (Vrt.) — Ljudje so se potili, cvetlice so venele, ptiče so
letale, živina je sence iskala. (Cegn.)
b) dejanje ali stanje, ki se je v preteklosti zgodilo ali na
stopilo brez ozira na drugo dejanje ali stanje. V ta namen slu
žijo dov r š n i g l a g o l i in kažejo to, kar v nemščini in latinščini
p r i p o v e d n i p r e t e k l i č a s ali v grščini ao r i s t . Na pr. Z
lastnimi žulji je malokdo obogatel. (N. pr.) — V kupi se jih je več
