226
tem, da ga izkusimo pritakniti stavku: počakaj, da . . . ; na pr. Počakaj, da
se umijem, počešem, oblečem, obujem, pomolim itd.
2
. Ne d o v r š n i g l a g o l i ali n e d o v r š n i k i (imperfektivni
glagoli) naznanjajo po vsej spregatvi t r a j a j o č e dejanje ali
stanje brez ozira na začetek, konec ali uspeh, t. j. da se dejanje
v odločenem času vrši, ter odgovarjajo na vprašanje: kaj delaš?
kaj se godi? kaj si? kaj bodeš delal?
Nedovršni glagoli imajo vse čase: s e d a n j i , p r e t e k l i in
p r i ho dn j i , ter so po svojem pomenu:
a) t r a j n i (durativni), s katerimi naznanjamo dejanje ali
stanje, ki se nekaj časa neprenehoma vrši ali traja, kakor gnati,
iti, giniti, sahniti, goreti, leteti, prositi, kraljevati, nesti, piti, spati,
stati, tresti, vesti itd.
b) o p e t o v a l n i (iterativni), kateri značijo dejanje ali stanje,
ki se opetuje zaporedoma in tedaj dalje časa traja. Le-sem spa
dajo sploh glagoli, ki so stopili iz nižje v višjo vrsto, kakor
goniti, hoditi, letati, nositi, pevati, skakati, spavati, stopati, vlačiti,
voditi, zevati itd.
c) p o n a v l j a l n i (frekventativni), kateri kažejo dejanje ali
stanje, ki se večkrat in v različnih dobah ponavlja; Nemcu rabi
v tem primeru p f l e g e n , Latincu pa sol ere. Ponavljalni gla
goli so na pr. cvetevati, gonjevati, hojevati, koševati, letevati, no-
sevati, spevati, stojevati, videvati, vojevati, zapisavati.
§ 323. Iz bistva dovršnih in nedovršnih glagolov sledi, da
moramo v vseh časih in naklonih t r a j a j o č e , n e do v r š e no
dejanje ali stanje sploh z n e do v r š n i mi glagoli dopovedovati,
e nk r a t n o , dov r š eno pa z dovr šnimi . Samo nekaj dovrš
nikov rabi slovenščini tudi za nedovršnike, namreč: poznati, spo
znati, utegniti, premoči, lotiti se, stati (stanem); večkrat pa tudi:
pomeniti, poslati, priporočiti se, zahvaliti, zaslužiti, zadržati se,
zaupati, zarotiti itd.
Opomba.
V govoru in pisavi moramo natanko ločiti dovršnike od nedo-
vršnikov. Tudi pri navedenih glagolih se naj nedovršniki jemljejo v rabo, k akor
poznavati, veljati, pomenjati, pošiljati, priporočati se itd.
O rabi dovršnih in nedovršnih glagolov v s e d a n j i k u je
treba še posebej pomniti:
1
. Ne d o v r š n i k i nam rabijo:
a) v določnem naklonu sedanjega časa ter značijo, da se
ravno ta hip kaj dela ali godi, zlasti v naravnost pripovedujo
čem ali neodvisnem govoru; pristaviti se jim da v tem primeru:
