221
§ 315. Kar velja o osebno-povratnem zaimku (§ 311.),
velja tudi o svojilno
-
povratnem
svoj, svoja, svoje;
ta stoji vselej
namesto drugih svojilnih zaimkov:
a)
kadar se nanaša na osebek ravno istega stavka, naj si
stoji osebek v imenovalniku ali v kakem drugem sklonu:
J e dn i n a .
spoštujem svojega dobrotnika
ich ehre meinen Wohlthater
spoštuješ svojega dobrotnika
du ehrst deinen Wohlthater
spoštuje svojega dobrotnika
er ehrt seinen Wohlthater.
Množi na.
spoštujemo svoje dobrotnike
wir ehren unsere Wohlthater
spoštujete svoje dobrotnike
ihr ehret euere Wohlthater
spoštujejo svoje dobrotnike
sie ehren ihre Wohlthater.
Na pr. Grbec tujo grbo vidi, svoje pa ne. (N. pr.) — Ako so
sedova hiša gori, pazi na svojo! (N. pr.) — Ljubite svojega; bližnjega
kakor sami sebe! — Ne pozabimo svojih slabostij! (Slom.) — Srečni
tisti, kateri svoj jezik s pametnim molčanjem posvečujejo. (Met.) —
Vsemu na svetu pride svoj konec. (Cegn.)
Opomba.
1. Nemški uns er se sloveni v tem primeru vendar z zaimkom
naš, kadar se govori o kaki s p l o š n i posesti, t. j. kadar je osebkov pomen ožji
ko pomen svojilnega zaimka; na pr. Pojdimo v našo cerkev! — Častimo našega
cesarja! — Govorili smo o našem slovstvu. — V nasprotju pa rabimo zopet
povratni svoj; na pr. Če nočete v našo cerkev, pa idite v svojo!
2. Uns er bei der , euer bei der se glasi navadno najin, vajin namesto
svoj, če se tudi nanaša na osebek istega stavka; na pr. Le celico n a j i n o za-
priva, prostosti sveta ne želiva! (Preš.) — Ali sta prodala v a j i n o hišo?
b) v pomenu nemškega s e i n, e i gen , lat. suus; na pr. Pu
stite vsakemu svoje! — Svoja glava, svoj svet. (N. pr.) — Svoja roka,
svoj gospod. (N. pr.) — Vsakemu se svoje najlepše zdi. (N. pr.) —
Zvestoba v svojem stanu je mati časne in večne sreče. (Slom.)
Opomba.
Oe se nemški sein, ihr ne nanaša na osebek t i s t e g a s t avka,
ampalj na kako drugo besedo v tem istem ali drugem stavku, tedaj nam rabijo
svojilniki: njegov, njen (nje), njun (njiju) ali njihov (njih), kakoršnega spola
ali števila je pač beseda, na katero se ozira; na pr. Ljubi materin jezik po
njegovi ceni! (Slom.) — Boga spoznamo iz njegovih del. — Za Bogom ti je
mati prva dobrotnica; nikdar ne zabi nje velike skrbi za te! — Kako se izgubi
človek, ko se poloti greh njegovega srca! (Met.)
3. O kazalnih zaimkih.
§ 316.
Kazalni zaimek ta, ta, to in sestavljeni toti, tota, toto
(der, dieser) kažeta na bližje, oni, ona, ono (jener) na bolj odležne
