211
O i me n i h .
A. Samostalnik.
O spolu.
§ 294. Samostalniki imajo trojen spol: moški , žens k i ,
srednj i . Spol samostalnih imen se ne preminja; vendar pa
imamo nekaj samostalnikov, ki jih jemljemo zdaj v tem, zdaj
v onem spolu, v isti ali v razni obliki v rabo.
a) V
r azni obl i ki i s t e g a pomena in s po l a nam slu
žijo, na pr.
britev — britva, cerkev — cerkva
in več sličnih na
-ev
in
-va; jablan (i) — jablana, lakot — lakota, postelj — postelja, po
vodenj — povodnja, mera
(Maß)
— mer
(Richtung).
b)
V i s t em pomenu r a zne g a spo l a so, na pr
.brezden
— brezdno, bruna — bruno, čudež — čudo, čut (a) — čut (i),
pečat (a) — pečat (i), pekel — peklo, sled (-u) — sled (i), topol
(a) — topol (i).
c)
V raznem spolu r a zne g a pomena nam rabijo, na
pr.
govedo
sr. (das Rind) —
goved (i)
ž.
(das Rindvieh
=
goveda);
hrast
m. (dob) —
hrast
ž. (hraščevina);
lov
m. (Jagd) —
lov
ž. (Fang);
red
m. (Ordnung) —
red
ž. (Reihe).
§ 295. Nekateri moški samostalniki nam rabijo v množini
včasi v s rednj em spolu (toda ne v pisni slovenščini razen
pot);
na pr.
Polna lonca rada vzkipe.
(N. pr.) —
Dola se zagrinjajo v žito.
(Ravn.) —
Kdor se na prazna mrčesa zanaša, ana se božje pomoči.
(Ravn.) —
Vsa kota iztakniti.
—
Svoja pota hoditi.
Opomba.
Naravni (prirojeni) spol ima sploh prednost pred slovničnim;
zato se jemlje tudi beseda dekle m deklič (prva slovnično srednjega, druga moš
kega spola) rada z ženskim spolom v rabo; na pr. Dekle po vrtu š e t a l a .
(N. ps.) — Sama je očetu p r i d n a dekle pastiričila. (Ravn.) — Ona je v r s t n a
deklič; dekliči so i g r a l e . (Navr.)
O številu.
§ 296. Imena nam služijo v jednini, dvojini ali množini;
rabi nam pa:
a)
j edni na , kadar govorimo o jedni osebi ali reči; na pr.
Smrt resi človeka vsega trpljenja.
(Slom.)
— Velika ptica potrebuje
velikega gnezda.
(N. pr.)
Opomba.
V skupnem pomenu znači jednina tudi množi no oseb in rečij,
na pr. Listje se osiplje. — Turka bomo pozobali. — Malo kupca, veliko črva.
1 4 *
