202
na pr.
Na mojo vero; na mojo dušo. — Na svojo čast in svoje
postenje kaj obljubiti. Na Boga obljubiti
(bei Gott geloben).
II.
z mes tni kom na vprašanje:
kje?
a)
o kr a j u, kjer ali na katerem se kaj nahaja ali godi;
na pr.
Sreča na razpotju sedi.
(N. pr.)
— Na solneu (= na solnčnem
mestu) toplo, sinu pri materi dobro.
(N. pr.)
— Na potu rožica,
na domu ubožica.
(N. pr.)
— Kdor na vso moč z doma sili, ta se
na tujem v blato vsede.
(N. pr.)
— Ne na Laškem, ne na Nemškem,
ne na gornjem Štajerskem.
(N. ps.)
b)
v prenesenem pomenu o osebah, o de j an j u ali
s t an j u , na pr.
Na modrih svet stoji. — Mati za hčerjo plače, hči
pa na plesu skače.
(N. pr.)
— Na tlaki; na vojski; na straži; na
sumu, na mislih imeti; na izgubi biti; na dolgu ostati.
c)
o nač i nu ali s r eds t vu , na pr.
Na posodi se nič ne
izboljša.
(N. pr.)
— Kdor na beračiji jedne črevlje raztrga, ne
pusti več beraške palice.
(N. pr.)
— Že zdaj mora na kupilu kuhati
in se greti skoro vsa spodnja dolenjska stran.
(Levst.)
d)
o reči , na katero se kaj nana š a ali ome j uj e ; na pr.
Kdor na moči slovi, večkrat iztepen v dragi obleži.
(N. pr.)
— Čed
nost in pregreha se človeku na obrazu poznata.
(Slom.)
— Kdor
je dolžan, ta je na zdravem bolan.
(N. pr.)
— Na duši in telesu-
zdrav; hrom na nogah; slab na srcu.
§ 285.
Ob
(circa, secundum — um, langs) nam služi:
I. s t ož i l ni kom na vprašanje:
ob kaj?
a)
o predmetu, ob katerega se kaj zadene ali r a zb i j e ;
na pr.
Bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko
je loncu.
(N. pr.)
— Prej miru ne bomo dali, dokler ga ob tla ne
djali.
(N. ps.)
— Ob mizo udariti; ob tla treščiti.
b)
o i zgubi , katera komu preti ali se mu pripeti, posebno
za glagoli: i t i , pr i t i , de j a t i , p r i p r a v i t i itd.; na pr.
Sem
ob život Matjaža djal.
(N. ps.)
— Ob glavico me nikari d’j a t’.
(N. ps.)
— Kdor za tuje prime, ob svoje pride.
(N. pr.)
— Gre mu obpamet.
(Levst.)
— Ob up so šli zdravniki.
(Met.)
— Ob glavo mu gre.
(Ravn.)
II. z mes tni kom na vprašanje:
kje? kdaj? ob čem?
a)
o kr a j u , blizu ali poleg katerega se kaj godi; na pr.
Paša stopa ob potoci, grmeč boben nosi v rod.
(N. ps.)
— Strah je
v sredi votel, ob krajih ga nič ni.
(N. pr.)
— V strahu in trepetu
je stalo ljudstvo ob gori.
(Ravn.)
