195
d)
o p r ime r j a v i namesto
ko, kakor, nego;
na pr.
Prostim
ljudem so kračji stavki bolj razumljivi od dolgih
. (Slom.)
— Več vi
dijo oči od očesa
. (N. pr.) —
Ni ga podjeda od hudega soseda
. (N. pr.)
e) o p r e dme t u , o katerem se govori; na pr. Menijo se od kraljev, od
mira in vojske. (Levst.) — Možaki od žita, od kupčije govore itd. — V pisni
slovenščini rabimo namesto od predlog o z mestnikom; tedaj je pravilno: menijo
se o miru, o vojski itd. (gl. § 282. b).
f) Od stopi večkrat (zlasti pri starejših pisateljih) v trpni dobi pred osebo
ali reč, ki bi bila v tvorni osebek; na pr. Veliko bolj nas boli nam od naših
domačih, kakor od drugih storjena krivica. (Met.) — Od sreče togotne bil nisem
tepen, od tvojih sem rok le bil glajen. (Preš.) —V pisavi se ogibljemo te zveze,
ker nasprotuje duhu slovenskega jezika.
2. Nepristni predlogi.
§ 274. Nepristni predlogi so po svoji obliki samostalniki
in prislovi, ki se vežejo z rodilnikom. Najnavadnejši izmed njih
so sledeči:
blizu, bliže (prope, propius, ad — nake bei) zaznamuje
bl i ž i no predmetov; na pr.
Blizu groba, da mu že smrt za ramo
koso kleplje
. (N. pr.) —
Bliže cerkve rajši mašo zamudi
. (N. pr.)
dno (im Grunde, in der Tiefe) zaznamuje, da se nahaja kaj
v najdolnjem prostoru; na pr.
Dno potoka je golo kamenje. —
Dno morja raste prečudna množina rastlin.
glede , t. j. z ozirom (bezuglich, mit Rucksicht auf), na pr.
Glede pašnikov je treba še kar bodi preložiti. — Glede
se veže
kot deležnik tudi s predlogom
na,
na pr.
Glede na svojo čast
moramo biti občutljivi.
konec (am Ende, zuletzt) pomenja, da je kaj na najskraj
nejšem koncu; na pr.
Konec jezika se rado opotika.
(N. pr.)
kraj (ad — an, bei) pomenja:
a)
da je kaj na koncu, na kraju česa; na pr.
Cerkev stoji
kraj vasi.
b)
da je kaj zraven ali poleg česa; na pr.
Kraj suhega drevesa
tudi surovo gori.
(N. pr.) —
Kraj vzglavja mi angeljček sloni
. (Led.)
mimo (praeter — an, vorbei, voruber, außer) pomenja:
a)
g i ban j e mimo kakega predmeta, na pr.
Mimo grada
sluga jezdi.
(N. ps.)
b)
o bs t o j no s t z drugim vred, na pr.
Krasota notranjske
strani je mimo Postojnske jame tudi čudapolno Cerkniško jezero.
(Lik.)
— Mimo tega,
außerdem.
13
*
