193
O sklonih s predlogi.
A. Predlogi z rodilnikom.
1. Pristni predlogi.
§ 270.
Brez
(lat. sine — nemški ohne) izraža oddeljenost
ali kako pomanjkanj e; na pr.
Mladina brez rudečih lic, pomlad
brez cvetlic.
(N. pr.)
— Brez uzde strast, gotova propast.
(N. pr.)
— Prazno je delo brez sreče z nebes. (Pot.) — Kar priprosiš, brez
skrbi nosiš.
(N. pr.)
§ 271. Do (ad, usque ad — bis, bis zu, bis an) nam rabi
o meji ali kr a j u , do katerega kaj seže ali pride, in sicer:
a)
v pros t oru, na pr.
Od rok do ust je dolga pot
(N. pr.)
— Kadar žalost do vrha prikipi, že veselje se glasi.
(N. pr.)
—
Stopi gori v svoje line do gospoje Katarine.
(N. ps.)
b)
v ča su, na pr.
Kar si človek naprti, to nosi do smrti.
(N. pr.)
— Do poldneva nosi angelj vodo za človekom.
(N. pr.)
c)
o s t opnj i , posebno v prislovnih izrekih, na pr.
Do
smrti je zadela krogla hrabrega junaka. — Do sita, do dobra, do
mala, do cela, do čista; do tretjega gre rado; do krvavega so se stepli.
d) kaže me r ali r a zme r j e do kake osebe ali reči; na pr.
V stiskah se obrne človek rad do Boga. — Skrbite, da vam od
srca pojde prijaznost do ljudij in pokorščina do starišev. (Ravn.)
— Narodna pesem sama ob sebi ima do srca veliko moč. (Navr.)
— Če se mu kaj do mene zdi, naj pride k meni le v gosti.
(N. ps.)
— Kaj mi je do tega! — Ni mu do smeha. — Nam je mnogo do
zdravja. — Ne bodi trd do ubogih!
§ 272. Iz (ex — aus, von — aus) pomenja sploh mer iz
n o t r an j o s t i na vnan j o s t ter nam služi:
o mes tu iz znotraj navzven, na pr.
Kdor da iz rok, se
drži na jok.
(N. pr.)
— Starim ljudem gre nerado iz pesti.
(N. pr.)
b)
o poče tku ali i zvi ru, na pr.
Iz veliko besedij malo
sveta.
(N. pr.)
— Iz orličev postanejo ob letu orli.
(N. pr.)
— Iz
malega raste veliko in slavno.
(Kos.)
c)
o snovi ali t va r i ni , iz katere je kaj; na pr.
Kapa iz
kunine; krona iz samočistega zlata; posoda iz morske pene.
d)
o vzroku ali nač i nu, na pr.
Iz ljubezni do Boga in
do bližnjega doprinašamo dobra dela. — Iz obilnosti srca usta
Slovnica. 8. izd.
13
