192
členice
kot
le bolj poredkoma. Na pr.
Stvarnika, dobrotnika in
očeta ga častite.
(Pot.)
— Ne imej vsega za resnico, kar ljudje
govore. — Vsi ga poznajo kot vestnega delavca.
c)
Z dvema tožilnikoma se veže glagol
učiti,
in sicer s to-
žilnikom osebe, katero kdo uči, in s tožilnikom reči , katero
koga učimo; na pr.
Tujce smo učili našo besedo, sebe pa ne.
(Vodn.)
— Po skrivnjavah učiš me modrost.
(Ravn.)
Namesto tožilnika stoji češče rodilnik (§ 256.,
c
), na pr.
Ravne učite nas hoje.
(Greg.)
— Iz mladega nas pobožnosti in
strahu božjega uče.
(Ravn.)
— Učite me modrosti božje.
Opomba.
Z dvojnim, os ebnim in r e čni m tožilnikom se vežeta včasi
tudi glagola vprašati in stati (stanem, kosten); na pr. K a j me vprašaš? —
To te bo stalo g l avo .
Glagol vprašati stavi pa sicer r ečni p r e dme t rajši v rodilnik ali v
kak drug sklon v zvezi s predlogom; na pr. Če s a si ga vprašal? — Vprašaj
ga s v e t a ! — Koga za svet vprašati. — Po oč e tu koga vprašati.
b)
Tožilnik prislovnega določila.
§ 269. Tožilnik prislovnega določila nam rabi:
a)
o času na vprašanje:
kdaj? v kateri čas? koliko časa?
kako dolgo?
pa sploh le tedaj, kadar ima samostalnik kak p r i
l a s t ek pri sebi; na pr.
Glava lenuhova vsak dan bolj trda pri
haja.
(Slom.)
— Kar dobra mati v srce zasadi, vse žive dni ne
posahne.
(Slom.)
— Marsikdo nosi veselje in žalost v prsih skrito
vse življenje.
(Cegn.)
— Kar se mlade dni zamudi, ne popravi se
vse žive dni.
(Slom.)
Opomba.
Pri posameznih dneh v jednini nam služi tožilnik s predlogom
v ali na, v množini in pri godovih pa mestnik s predlogom o, ob; na pr. Tisti
čas je Jezus skoz setve šel v soboto. — Tvoji učenci delajo, kar se ne sme
delati ob sobotah. (Met.) — O božiču, o novem letu, o veliki noči, o duhovemi
v petek, na veliki ponedeljek, na cvetno nedeljo, ob nedeljah itd.
b)
o meri , ceni in t ež i na vprašanje:
koliko? kako daleč?
po čem? kako dolgo? kako težko?
itd.; na pr.
Kar sevec na rami
nese na polje, se vozi s polja polne vozove domu.
(Ravn.)
— Pet
čevljev merim, palcev pet.
(Preš.)
— Tri sto komolcev naj bo ladija
dolga, petdeset visoka.
(Ravn.)
— Sabljica je težka centa dva.
(N. ps.)
— Tri streljaje je še do mesta; tri ure morajo hoditi po
vodo.
