184
Molitev vročega srca je Bogu mila (srce moli). (Cegn.) — Petje
veselih ptičev zamika uho (ptice pojejo). — Rožljanja pik, armade
hrupa konj ne straši se.
(Kos.)
— Zvestoba pravega prijatelja se
ti pokaže v nesreči.
b) kadar se imenuje oseba ali reč, na katero kaj p r e h a j a
( pr edme t n i rodilnik = genitivus objectivus); na pr. Pismo je
namestnik govora (namestuje govor). (Slom.) — Bog je stvarnik nebes
in zemlje. — Hudobni otroci so krvava šiba svojih starišev. (Slom.)
c) kadar se dopoveduje, kake l a s t n o s t i ali n r a v i je
oseba ali reč ( k a k o vo s t n i rodilnik, § 253.); na pr. Kruh stare
peke je zdrav. (Slom.) — Mladenič prijaznega lica in brhke rasti;
starček belih lâs; zmaj divje podobe; mož bistrega uma.
d) kadar se imenuje l a s t n i k ali p o s e s t n i k kake osebe
ali reči, toda pri živečih in poosebljenih stvareh le s pojasnilom,
glej § 253. a ( s v o j i l n i rodilnik = genitivus possessivus). Na pr.
Hiša našega očeta; poslopje gospoda kneza; cerkev bližnje vasi;
lepota vsega sveta.
§ 255. Kot prilastek zaznamuje ime v rodilniku celoto,
kateri se kak del odvzame (de lni rodi l ni k = genitivus par-
titivus). Del kake celote ali reči izražajo:
a) mnogi samostalniki, ki naznanjajo kako množ i no ali
mero, kakor so: množina, obilica, sila, truma, trop, krdelo, kup,
peščica, kepa, vedro, vrč, laket, stot (cent), pol, polovica, četrt, liter,
meter, kilogram itd. Na pr. Dobra misel je pol zdravja. (N. pr.)
— Betvica medu več muh ulovi, kakor sod kisa. (Slom.) — Boljša
je žlica soka v miru, ko polna miza jedij v prepiru. (N. pr.) —
Izkušnja je kos proroka. (N. pr.)
b) g l a v n i števniki od p e t naprej, l očil ci srednjega
spola in n edo l o č n i k i : veliko, malo, več, manj, mnogo, nič, nekaj,
dosti, dokaj, obilo, polno itd., kadar nam v i me n o v a l n i ku ali
t o ž i l n i ku služijo za samostalnike. Na pr. Deset brihtnih otrok
jednajst sreč. (N. pr.) — Devet igralcev še jednega petelina ne redi.
(N. pr.) — Dvoje psov na kost jedno, koljeta se med sebo. (N. pr.)
Vsak naših telesnih udov ima svoje posebno delo. (Vrt.) — Zob dosti,
kruha malo. (N. pr.) — Slab groš več ljudij požna. (N. pr.) —
Slovenci imajo premalo spomina na to, kar jih je mati učila.
(Vodn.) — Nič popolnega ni pod solncem. (Slom.)
c) vprašalni zaimki, pa tudi oziralni in kazalni, zlasti kadar
nam rabijo kot samostalniki v srednjem spolu; na pr. Kaj je
