174
b)
neka t e r i pov r a t n i k i , kakor
imenovati se, klicati se,
zvati se, videti se, zdeti se;
na pr.
Lev se imenuje kraljeva živina.
(Slom.)
C. Vezanje doporedka z osebkom.
§ 287. Dopovedek stopi vselej v najožjo zvezo s svojim
osebkom in se ujema z njim.
1. V stavku z jednim osebkom.
a) G l a g o l n i dopovedek se ujema z osebkom v osebi in
številu, na pr. Iz obilnosti srca usta govori. (N. pr.) — Mi orjemo
zemljo, Bog orje pa nas. (Slom.)
b) S a m o s t a l n i š k i dopovedek se ujema z osebkom, če je
o s ebno ime, v spolu, sklonu in številu, če je pa r ečno , sploh
le v sklonu; na pr. V sili je Bog pomočnik. (Ravn.) — Libuša je
bila prorokinja. — Beseda je najlepši dar božji. (Slom.) — Obleka
ljudij je kazalo njih mislij. (Cegn.)
—
Oči so zrcalo človeškega
srca.
c) P r i d e v n i dopovedek se ujema z osebkom v spolu, sklonu
in številu; na pr. Meč tvoj, glava moja. (N. pr.) — Število naših
dnij je kratko. (Ravn.) — Čednost je Bogu in ljudem draga. (N. pr.)
— Duri so zaprte.
§ 288. Važne so sledeče posebnosti:
a) Vezilo sem, biti se ujema sploh z osebkom; če je pa do
povedek glavna reč, tedaj se ravna rajši po dopovedku. Na pr.
Pobožna dejanja so visoka lestva v nebesa. (Cegn.) — Temna ječa
mu je bilo prijetno stanovalo. (Ravn.) — Kdo so ti možj e?
b)
Kadar se po določnem ali
n e d o lo č n e m
š t evn i ku pravi
osebek v rodilnik pomakne in števnik sam prevzame osebkovo
mesto, tedaj se jemlje glagolni dopovedek v s r edn j em spo l u
v rabo, pridevni (brez vezila) pa prestopi s pravim osebkom
v rodilnik. Na pr.
Devet je padlo vselej glav.
(N. ps.)
— Veliko
ljudij je razgrinjalo svoja oblačila po poti.
(Met.)
— Veliko ljudij
je poklicanih, malo izvoljenih.
(Ravn.)
— Kar jih je bilo pravičnih,
vsi so bili oteti.
V s r e d n j em spolu stoji d opove d e k ali vezilo tudi tedaj,
kadar se kako dejanje ali stanje s p l oh o p i s u j e , in pri s a m o
s t a l n i k i h groza, strah, sram, škoda, konec, pol. Na pr. Bilo je
pozno v prosincu; metlo je strašno; po cestah in ulicah se je kadilo
od snega. (Erj.) — Toliko ga je bilo sram, kakor volka strah. (N. pr.)
