175
— Konec je bilo vsega sveta. (Ravn.) — Škoda bi ga bilo. —:
Groza me je bilo viharja.
c) Kadar je osebek kazalni ta, ta, to, dopovedek pa kak
samostalnik, tedaj se zaimek ali ujema z dopovedkom v spolu in
številu, ali pa se dene v srednji spol jedninskega števila; na pr.
Ta je kralj vseh kraljev. — Ti so sosedovi sinovi. — To je moj
brat, to sta moji sestri, to so moji bratje. — To mi je plug in
brana. (N. pr.)
Opomba.
Nemški es se sploh ne sloveni, na pr. grmi
—
es donnert, potok
šumi — es rauscht der Bach itd.; včasi se pa prestavlja s kazalnim to, na pr.
to je kralj — es ist der Konig; to sem jaz — ich bin es; to so sosedovi otroci
— die Kinder des Nachbars sind es.
d) Z osebkom v jednini se druži dopovedek večkrat v mno
ž i n i mo š k e g a s po l a , in sicer:
1
. kadar govori preprosti Slovenec o osebah, katere posebno
spoštuje; na pr. Boljši mati so mrtva, kakor živa mačeha. (N. ps.)
— Mati mi bolujejo. (Vilh.) — Scelilo bo mater, ki bolni leže. (Vilh.)
2
. Kadar je osebek kako s kupno ime, kakor gospoda,
družina, žlahta, deca; na pr. Gospoda se spogledajo, smrt mu
prizanesejo. (N. ps.) — Gospoda so vsi malojedni. (N. pr.) — Žlahta
so prišli.
Pravilna in navadna je vendar tukaj jednina; na pr. Hiti
naproti mu družina. (N. ps.) — Vsa gospoda dunajska vidi tamkaj
naju lahko. (N. ps.) — Žlahta je prišla.
2
.
V stavku z več osebki.
§ 289. Kadar ima stavek dva ali več osebkov, tedaj stoji
dop o v e d e k v j e dn i n i , d vo j i n i ali mno ž i n i , in sicer:
a) v j e d n i n i , če se smatrajo vsi osebki za jedno celoto,
posebno pri sorodnih rečeh. Ako so osebki raznega spola, tedaj
se ravna spol po bližnjem imenu. Na pr. Laž in zvijača pogine,
le resnici in pravica ostane. (Ravn.) — Delo in čas dela hodi sta
rosti in moči primeren. (Vrt.) — Napuh in mladinska prevzetnost
se vselej utepa. (Ravn.) — Strah in trepetanje je prišlo nad mene.
(Dalm.) — Človeku je potrebna jed in oblačilo. (Met.)
b) v dvo j i n i , če se govori o dveh osebkih v jednini,
katerih si ne mor emo m i s l i t i ko t j e dno r eč ali celoto.
Ako sta osebka raznega spola ali razni osebi, ima moški spol
prednost pred ženskim in ženski pred srednjim, in jednako tudi
prva oseba pred drugo in druga pred tretjo. Na pr. Žamet in
