178
2. Včasi stoji samostalnik v d a j a l n i k u , ki nadomešča priredni s v o
j i l n i p r i l a s t e k ali p r i l a s t k o v r o d i l n i k ; na pr. Zrcalo pravemu jeziku =
zrcalo pravega jezika. (Levst.) — Spomin je človeku (namesto človekov) naj
zvestejši prijatelj. (Pr.) — Roko starcu (starčevo) Lambergar poljubi. (N. ps.)
— Bog je oče vsem ljudem.
b)
samostalniki s p r ed l og i , na pr.
Lepota na duši in snaž
nost v noši sta si pogostoma sestri. — Vreteno od kolovrata; olupek
od jabolka; oje pri vozu; mlin na vodi; strela izpod neba; pokrov
za na kadi; vrč iz ila; oklep za na prsi.
3. Izpreminjava podrednih v priredne prilastke.
§ 243. Osebnih imen brez p o j a s n j e v a l n e g a do
l oč i l a ne trpi slovenščina v rodilniku za drugimi samostalniki.
Zato se izpreminja vsak gol i rodilnik (t. j. podr edni p r i
l a s t ek) drugih jezikov, ki zaznamuje last ali čigavost živečih
stvarij, praviloma v s vo j i l ni pridevnik (t. j. p r i r edn i p r i
l a s t e k ) ; in sicer:
a) če se prisoja last ali svojina kaki posamezni do l očn i
osebi, tedaj se izobraža pridevnik od moških samostalnikov na
-ov (-ev), od ženskih na -in (gl. § 217.); na pr. Hči skopuhova je
dostikrat žena požeruhova. (N. pr.) — Lenoba je vragova mreža.
(N. pr.) — Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. (Kos.) —
V materino srce je zapisan vsak otročič in domačin. (D. Trst.) —
Davidova umetnost na harpo mu je odprla kraljeva vrata. (Ravn.)
— Jednako tare smrt ženinov venec in nevestin šapelj. (Led.)
Opomba.
Le-sem spadajo tudi imena živalij, rastlin in nekaterih p o
o s e b l j e n i h stvarij (gl. § 217.); na pr. S u š č e v prah gre z zlatom na vago.
(N. pr.) — Sladko je meso p o l h o v o , ali krhko drevo bukovo. (N. ps.) —
Hoja pravičnikov je z a r j i n i luči jednaka. (Ravn.) — Kamor predaleč pridejo,
daleč k vodi K o l p i ni. (N. ps.) — Leskova mati čudodelna. (N. pr.)
b) če se govori o s p l o š n i l a s t n i n i ali l a s t n o s t i vseh
ljudij ali vseh živalij itd., tedaj se jemlje v rabo svojilni pridevnik
na -ski, pri ženskih na -ji; na pr. Po nebu se ptičji poganja oblak.
(Levst.) — Človeška misel je ko petelin na strehi. (Ravn.) — Ako
ti levska koza ni dovolj, še lisičje poišči. (N. pr.) — Nebo je čisto
ko ribje oko. — Lep nebeški dar je luč očesna. (Cegn.)
§ 244. Pri rečnih in pojmovni h imenih se zamenjava
podr edni prilastek s pr i rednim, kadar se prideva samostal
niku kot do l oč i l na beseda (Bestimmungswort). Nemškemu je
ziku služijo v ta namen s e s t a v l j enk e samostalnih imen.
Taki priredni prilastki pomenjajo:
