177
1. Priredili prilastki.
§ 241. Za priredne prilastke nam služijo:
a)
pridevniki, de l ežni ki , pridevni z a imk i in š t ev
niki , ki se skladajo s svojim samostalnikom v sklonu, spolu in
številu; na pr.
Vsaka reč ima svoj prav.
(N. pr.)
— Žareča zarja
naznanja piharja.
(N. pr.)
Opomba.
Zavoljo krepkoglasja se rabi včasi namesto pridevnika s a m o
s t a l no i m e , ki stoji navadno za samostalnikom, ali pa se deva pred samo
stalnik, čigar odvisnost se izraža s predlogom od; na pr. lev kosmatinec = kos
mati lev; ptica pevačica = pevna ptica; šiba strahovalka = strahovalna šiba;
devica lepotica = lepa devica; — drobiž od repe = drobna repa; revščina od
prosa = revno proso.
b)
s amo s t a l n i k i v tem istem sklonu s samostalnikom,
da ga opišejo po njegovi veljavi ali bitnosti; takemu prilastku
pravimo p r i s t a v e k (apozicija). Na pr.
Atila, šiba božja; kralj
Matjaž; kraljevič Marko; car Lazar. — Prva reč je duša, podoba
nebeškega očeta. — Sv. Ciril in Metod, slovanska blagovestnika, sta
začetnika slovanskega slovstva
(ali tudi:
Slovanska blagovestnika
sv. Ciril in Metod sta . . .).
Opomba.
1.
Le-sem spada prav za prav tudi prilastek, ki se po členici
kot prideva samostalniku; na pr. Živel je mož kot k r i s t j a n , umrl kot svetnik.
— Kot vdano j a g n j e na oltarju p ad i! (Cegn.)
2. Kratki naslovi ali pojasnila osebnih imen se zvežejo kot pristavki s
svojim imenom v ožjo celoto in tedaj stoje pred imenom; na pr. baron Žiga Cojz;
pesnik Prešeren; mesto Dunaj; dežela Avstrija; slavni avstrijski vojskovodja
Radecki, toda s p o u d a rje n im pristavkom: Radecki, slavni avstrijski vojskovodja.
2. Podredni prilastki.
§ 242. Za podredne prilastke nam rabijo:
a)
samostalniki v rodi l ni ku , in sicer:
1. pri pojmovni h imenih, na pr.
Bukve modrosti; lepota
narave; hram pobožnosti; spona suznosti; kratkost življenja; kra
sota stvarjenja; pomen umetnosti; šola kreposti.
2. pri osebnih imenih, pa le tedaj, kadar imajo kako
po
jasnilo pri sebi; na pr.
Skrb ljube matere; ljubezen pobožnega sina;
običaji primorskih Slovencev; hiša kralja Davida; moč Boga, ki je
ustvaril nebo in zemljo.
Opomba.
1. Včasi se nahaja, zlasti v vezani besedi, os ebno ime brez
pojasnila v rodilniku, p o jmo vn o pa kot priredni prilastek v pridevnik izpre-
menjeno; na pr. Grehi o tr ok so po navadi pregrehe s t a r i š ev. (Slom.) — Na
prestol l j u d s t e v s ej e vsedla sprava. (Cegn.) — Resnice vere = verske resnice;
bukve modrosti = modrostne bukve.
Slovnica. 8. izd.
12
