185
težjega, nego resnico zamolčati? (N. pr.) — Kdo rojen prihodnjih
bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel? (Vodn.) —
Kar je življenja po svetu, vse giblje in se veseli.
(Levst.)
— Kolikor
krajev, toliko šeg. (N. pr.) — Kar smo dobrega storili, togre za nami.
d) pridevniki v presežnji stopnji, na pr. Beseda materina je
vseh dobrot največja -dobrota. (Slom.) — Kranjskih gor najvišji je
Triglav. — Vseh slovenskih pesnikov prvi in najboljši je France
Prešeren.
Opomba.
Namesto golega rodilnika nam služi pogostoma rodilnik ali
orodnik s predlogi izmed ali med.
d)
Rodilnik kot predmet
§ 256. V rodilnik devajo svoj predmet :
a) samostalniki groza, strah, sram, skrb, mar, žal, treba, po
treba, škoda, kadar jih glagolno s pomožnikom sem, biti jemljemo
v rabo; na pr. Groza, strah me je samije. (Pot.) — Gani se, komur
je mar zahvale prihodnjega vnuka. (Kos.) — Komur krajcarja ni
mar, ne bode rajniša gospodar. (N. pr.) — Kmetu je treba ostrega
črtala na lemežu, duhovnemu pastirju pa resnega svarila in ostrega
pokorila. (Slom.) — Lenuha ni skrb dela. — Sram te bodi slabe
tovarišije.
Opomba.
1. V teh in drugih sličnih stavkih imamo dva p r e dme t a :
os e bni in r e č n i predmet. Rečni predmet stoji v rodilniku, dočim je osebni
v tožilniku (strah me je samije), ali v dajalniku (meni je mar zahvale), ali v
rodilniku (lenuha ni skrb dela).
2. Samostalnikom skrb, mar, žal in škoda služi namesto rodilnika večkrat
tožilnik s predlogom za, na pr. Za staro vero, stare ljudi in star denar naj
ti bode vselej mar. (N. pr.) — Mar za pravičnikov pot je Bogu. (Ravn. — Žal
mu je za mlada leta. — Bodi te skrb za kmetijstvo. — Š koda je za blago,
za denar, ali škoda je blaga, denarja.
b)
pridevniki
željen, lakomen, skrben, maren, potreben, poln,
vreden, kriv, deležen, svest
in še mnogo drugih, ki pomenjajo kako
skrb, žbl j o, pot rebo, de l ežnos t , ob i l no s t , v e s e l j e ,
ž a l o s t in podobne občutke. Na pr.
Bog je hvale vreden, človek
pa pohvale.
(N. pr.)
— Vse je truda polno, kar se s pridom dela.
(Levst.)
— Čista pen bodi zmes ko sklen.
(Kos.)
— Prevzetnim
ljudem se Bog ustavlja, ponižnih pa je vesel. (Ravn.) — Kdor srčno
zmaga spake, miru si gori je svest. (Pot.)
c)
p ov r a t n i k i in tudi tisti glagoli, ki imajo osebni
predmet v t ož i l ni ku pri sebi, devajo rečni predmet v ro
dilnik; na pr.
Kakor se dela lotiš, tako se ti odseda.
(N. pr.)
—
