186
Praznega skednja se miš kmalu naveliča.
(N. pr.)
— Kogar kača
piči, boji se zvite vrvi.
(N. pr.)
— Česar se človek zelo veseli, to je
rado polno grenjav.
(N. pr.)
— Smrt reši človeka vsega trpljenja.
(Slom.)
— Jezik očistite peg.
(Kos.)
— Sanje opominjajo človeka
nesreče, ki bi se mu utegnila pripetiti.
(Napr.)
— Bog te obvaruj
vsake nesreče. — Puntarskih naklepov so Galilejce dolžili.
(Ravn.)
— Stare vere in starih prijateljev se drži. (N. pr.)
d)
glagoli, ki pomenjajo kako že l j o ali z ah t e v an j e ,
pot rebo , skrb ali de l ežnos t , posebno
iskati, čakati, želeti,
upati, hoteti, potrebovati, stradati, pogrešati
itd. Na pr.
Kdor išče
veselja v hrupu sveta , je izgresil prave poti do njega. (BI.) —
Veliko sveta še čaka marljive roke in krepke volje.
(Cegn.)
— Truplo
potrebuje poštenega oblačila, duša pa zgovornega jezika.
(Slom.)
Opomba. 1. Glagoli varovati, okusiti, izkusiti, uživati, čutiti, prositi,
vprašati, poslušati, zaslišati, pomniti, pametiti, pozabiti, omeniti in še drugi
jednakega pomena se družijo včasi z rodilnikom, včasi s tožilnikom; na pr.
Fantiči, dekliči kresujejo, žitnega p o l j a (= žitno polje) varujejo. (N. ps.) —
V sanjah pozabi duh vsakdanjih n a d l o g (= vsakdanje nadloge). (Tuš.) —
Barko ustavi, vpraša lepe Vide (= lepo Vido). (N. ps.)
2. Le-sem spadajo tudi glagoli, s predlogom do zloženi, kadar se imenuje
predmet, kateri se doseže, kakor doseči, dorasti, dočakati, doslužiti, doživeti,
dospeti itd.; na pr. Če hočeš s t a r o s t i doživeti, ogiblji se mehkuženja. (Vrt.)
— Dorastli sta roži v rh a cerkve. (N. ps.)
e) glagoli, v nameni l ni ku stoječi, na pr. Pojdi,
hlapec,
kopat jame, oj široke in globoke.
(N. ps.) — Hite mu mojci
glave
snet.
(N. ps.)
—
Pojdi
mojih ran pogledat.
(N. ps.)
— Pojdi gledat
Marjetice, božje služabnice.
(N. ps.)
— Šeg pogledat tujih se od
pravi.
(Levst.)
Češče pa se druži namenilnik s tožilnikom, na pr.
Idi hlapce
klicat, žito spravljat, streho krit, vrata odpirat, rožice trgat.
§ 257. V rodilniku stoji predmet, kadar se vzame nedo
ločen del kake celote v misel (de lni rod i l ni k = genitivus
partitivus), ne pa vsa celota (vse osebe, vse reči). Takemu ro
dilniku moremo vselej
kaj, nekaj, nekoliko
ali podobnih besedic
katero dodati v mislih. Na pr.
Dober človek ima povsod prijateljev.
— Dajte zobati pšenice zrele, dajte piti mu rebulje bele.
(N. ps.)
—
Strupa mi bo v vinu napivala.
(N. ps.)
— Zakaj se vselej jokate,
kadar mi kruha dajete?
(N. ps.)
— Neso zlata, kadila Gospodu v
dar.
(Pot.)
— Prinesi sadja; pripelji žita; nanosi prsti; navozi
kamenja; prilij vode; privrzi soli; nakosi detelje; nakupi si grozdja;
pripadlo je snega; naprosi delavcev
itd.
