Slovenska slovnica 1900 - page 183

183
puščenja nebeškega očeta ne bode pogubljene nobene človeške duše.
(Slom.) —
Za delo lenuhu ne ostaja časa.
Opomba.
Važna je razlika med trdilnimi in nikalnimi stavki, kakor: Mati
je (so) doma — matere ni doma ; mati je bila (so bili) doma — matere ni
bilo doma ; mati bode (bodo) doma — matere ne bode doma. Delavci so (so
bili) na polju — delavcev ni (ni bilo) na polju.
b)
pri pomožniku
sem, biti
in pri nekaterih drugih glagolih
sličnega pomena, kakor
zbrati se, priti, preostajati, pasti, živeti
itd., kadar jih rabimo brezosebno. Rodilnik izraža nedoločen
del kake celote (de lni r od i l ni k = genitivus partitivus) in od­
govarja os ebkovemu imenova l n i ku drugih jezikov. Na pr.
Pridnemu bo preostajalo kruha. — Bilo je vina in različnih jedij,
da se je miza šibila. — Kmalu prihiti polka iz vseh krajev.
(Ravn.)
— Vilo se je rumenih, svetlih las okrog jasnega obraza.
Opomba.
Ravno tako stoji tudi pri glagolu nedostajati in manjkati to,
kar manjka, ali česar nedostaje, v rodilniku, kadar se ne dol oč en del kake
celote vzame v misel; na pr. Nedostajalo je kruha in vina (es fehlte Brot und
Wein, ali: es fehlte an Brot und Wein). — Izkušnje jim manjka, modrosti darov.
(Pot.) — Brli življenja sveča, dokler j i reje zmanjka in ugasne. (Preš.) — Še
tega mi je manjkalo (das fehlte mir noch). — Ne manjka mu ničesar (es fehlt
ihm nichts). — Toda: Goldinar še manjka, da jih ni sto.
b)
Rodilnik kot dopovedek.
§ 253. V rodilnik stopi dopovedek s pomožnikom
sem, biti:
a)
kadar naznanja, čigavo je kaj ( s vo j i l ni rodilnik = ge­
nitivus possessivus), toda pri živečih in poosebljenih stvareh le tedaj,
kadar ima kako pojasnilo pri sebi (glej
§ 243.).
Na pr.
Ta hiša je
mojega očeta,
brez prilastka pa:
ta hiša je očetova.
(Krivo je:
ta
hiša sliši mojemu očetu). — Vsa zemlja je Gospoda, našega Boga
in stvarnika. — Ta zlat je kralja Matjaža samega.
(N. ps.)
— Ti
spisi so Antona Slomšeka. — Ta grad je Krištofa Lambergarja.
b)
kadar dopoveduje, kake l a s t no s t i , ali kake rodovine
je osebji ali reč ( kakovo s t n i rodilnik = genitivus qualitatis,
originis). Na pr.
Prvi kristjani so bili jedne misli in jedne volje.
— Ta zlat je kova znanega.
(N. ps.)
— Biti slovenske krvi bodi
Slovencu ponos.
(Kos.) —
Gospod Ravbar je domače plemenitaške
rodovine.
c)
Rodilnik kot prilastek.
§ 254. V rodilniku stoji p r i l a s t e k :
a)
kadar se imenuje oseba ali reč, od katere kaj i zha j a
( i zv i rn i rodilnik = genitivus auctoris, gen. subjectivus); na pr.
I...,173,174,175,176,177,178,179,180,181,182 184,185,186,187,188,189,190,191,192,193,...296
Powered by FlippingBook