Slovenska slovnica 1900 - page 176

176
svila pogasita ogenj na ognjišču.
(N. pr.)
— Velik kos naše sreče sta
prid in delo.
(Ravn.)
— Adam in Eva sta grešila v raju. — Jaz
in ti sva si dobra prijatelja. — Ogenj in voda dobro služita, slabo
gospodarita.
(N. pr.)
Opomba.
1. Včasi stoji namesto jednine d vo j i n a , ker imamo dva osebka
v mislih, čeravno se izraža jeden od njijn z orodnikom; na pr. Vsako nedeljo
greva z očetom v mesto. — Divja kot morje, kadar se borita za premoč z
vetrom. (Cankar)
2. Z ženskim in srednjim samostalnikom kot osebkom se veže v dvojini
glagol večinoma v mo š kem spolu; to pa odtod, ker služi mnogim Slovencem
moška oblika v dvojini tudi za ženski in srednji spol (gl. § 153., op.). Na pr.
Nebo in zemlja s ta zrcalo božje vsemogočnosti. (Ravn.)— Po tem vplivu stoji
večkrat tudi v z l ož eni h č a s i h moški s pol namesto ženskega, na pr. Trdota
in usmiljenje se nikoli n i s t a rož r o d i l a . (Ravn.) — Znamenja dogodkov
strašnih sta p o s l a l a zdaj nebo in zemlja.
c)
v množini , če ima stavek več osebkov. Ako so osebki
raznega spola ali razne osebe, tedaj se ravna spol po imenitnej-
šem imenu, kakor v dvojini. Le-to velja tudi o stavku z dvema
osebkoma, če stoji jeden v množini. Na pr. Ča
st, zakon in oko ne
trpe šale.
(N. pr.)
— Najboljša pratika so gore in podnebje.
(Cegn.)
— Drage so zlato in jagode, pa dražji so še modrih ljudij izreki.
(Ravn.)
— Sršeni, ose in bučele bodo vedno prepir imeli.
(N. pr.)
— Tudi jedi vzemi s seboj, da boste ti in oni živež imeli.
(Ravn.)
Opomba.
Kadar se veže dopovedek le z jednim osebkom in se pri drugih
dodeva le v mislih, tedaj se sklada sploh le s tistim, h kateremu naravnost
spada; na pr. Zdaj id i v barko ti, in kar vas je tvojih. (Ravn.) — I d i zdaj
iz barke ti, tvoja žena, tvoji sinovi in tvoje snehe. (Ravn.)
O dopolnilnih členih.
A. Prilastek.
§ 240. P r i l a s t e k , pojasnilo samostalnih imen, razpada
na pr i r edne in podredne prilastke.
a)
Pr i r edn i p r i l a s t k i se ujemajo s svojim samostal­
nikom v sklonu, spolu in številu, samostalniški le v sklonu; na
pr.
Brezovo olje zaceli razvade mladih dnij.
(Slom.)
— Mesto
Vineta je svoje dni jako slovelo.
b)
Podr edni prilastki se dodevajo samostalniku v rodil­
niku, ali pa s predlogom v kakem odvisnem sklonu; na pr.
Steza
časti je ledena gaz.
(N. pr.) —
Razvaline življenja novine.
(N. pr.)
— Ključ od vrat; bitje pri uri; mlin na sapo.
I...,166,167,168,169,170,171,172,173,174,175 177,178,179,180,181,182,183,184,185,186,...296
Powered by FlippingBook