171
ali
2
. ta ali oni del je sam ob sebi brez določnega pomena
in odvisen od glavnega stavka; tak stavek imenujemo odvisni
stavek (odvi snik, Nebensatz); na pr. Dokler prosi, zlata usta
nosi; kadar vrača, hrbet obrača. (N. pr.) — Človek kaže v mla
dosti, kaj hoče biti v starosti. (N. pr.)
Zveza glavnih stavkov se veli pri redj e (Satzverbindung);
zvezi glavnih in odvisnih stavkov pa pravimo p o d r e d j e (Satz-
gefuge).
§ 282. Prosti in zloženi stavek nimata včasi vseh členov,
ki jih zmisel zahteva, toda lahko jih dopolnimo v mislih. Tak
stavek je:
1
. i z p u s t e n (eliptičen), če se mu izpusti kak glavni člen
ki se razumeva že sam po sebi, in sicer:
a) vezilp biti, zlasti v pregovorih, na pr. Dolga bolezen go
tova smrt. (N. pr.) — Trda izreja dobra volja. (N. pr.)
b) dopo v e d e k v posameznih izrekih in voščilih, na pr. Ti
očeta do praga, sin tebe črez prag. (N. pr.) — Bog z vami, spremlja
naj vas dobra sreča ! (Cegn.)
c) o s e b e k , včasi pa še kak drug člen z njim, na pr. Visoko
leta, nizko obsedi (namreč: ptica, človek). (N. pr.) — Brez glave
storjeno, gotovo izkazeno (namreč: kar je brez glave storjeno, to je
gotovo izkaženo). (N. pr.) — Dobro jutro! (namreč: Bog daj!)
2
. s k r č e n (zusammengezogen), če se ujemata dva ali več
glavnih stavkov z jednakim osebkom ali z jednakim dopovedkom,
tako da služi jednemu osebku več dopovedkov ali jednemu dopo-
vedku več osebkov, ali pa tudi, če je v stavku več jednakih
dopolnil (prilastkov, predmetov, prislovov); na pr. Bog daje in
jemlje = Bog daje + Bog jemlje. (N. pr.) — Žalost in tuga je stru
pena kuga = žalost je strupena kuga + tuga je strupena kuga. (N. pr.)
— Bog jedna vrata zapre in sto drugih odpre = Bog jedna vrata
zapre + Bog sto drugih vrat odpre. (N. pr.) — Denar ima kratek
in polzek rep. (N. pr.)
3. s k r a j š a n (verkurzt), če se v zloženem stavku odvzame
odvisniku osebek, da se tesneje združi s samostojnikom; na pr.
Tukaj bistra Sava izvira, mati pevske umnosti (= ki je mati pevske
umnosti). (Vodn.) — Otrok, vnemar puščan (= ki se vnemar pušča),
oči materi pokriva. (Ravn.) — Grede mimo bezga (= kadar greš
mimo bezga), odkrij se mu!
