170
§ 230.
Z golim stavkom se ne da vsaka misel določno
razodeti; zato obsegajo stavki mimo osebka in dopovedka na
vadno še druge besede, ki d o p o l n j u j e j o glavna člena. Taka
d op o l n i l a so:
1
. p r i l a s t k i (atributi), ki pojasnjujejo obseg samostalnih
imen; na pr. S t r a s t n a navada je težka klada. (N. pr.) — P o
š t ena jedinščina je šola k r e p o s t i . (N. pr.)
2
. p r e dme t i (objekti), po katerih se dopolnjuje pomen
glagolov in pridevnikov; na pr. Delo beli jelo. (N. pr.) — Sreča
človeka prestroji. (N. pr.) — Snaga je Bogu draga. (N. pr.)
3. p r i s l o v i (Adverbia) a li p r i s l o v n a do l o č i l a , po
katerih se določa k r a j , čas , na č i n ali vz r ok kakega dejanja;
na pr. Krava p r i gobcu molze. (N. pr.) — S p om l a d i (velja)
vsaka bučelica krajcar. (N. pr.) — Po č a s i se da l eč pride. (N. pr.)
— Od ogn j a voda vre.
Stavek, ki je izobražen po kakem dopolnilnem členu, ime
nujemo r a z š i r j e n stavek. Vsak stavek sam zase, bodisi gol
ali razširjen, je p r o s t s t a v e k (einfacher Satz).
Pregled prostega stavka.
Prosti stavek.
G l a v n a č l ena :
Gol i s t avek .
1 . o s e b e k
2
. dopov dek
1
. prilastki,
2
. predmeti,
3. prislovi:
a) krajevni,
b) časovni,
c) načinovni,
d) vzročni.
§
231.
Ako združimo dva ali več prostih stavkov v jedno
celoto, pravimo tej zvezi z l ožen s t a v e k (zusammengesetzter
Satz); na pr. Danes slast srce napaja, jutri ga jok pelini spet. (Čb.)
— Kdor iz dežele gleda, s tem se ni varno na solncu greti. (N. pr.)
V zloženem stavku je ali:
1
. vsak del že sam ob sebi popolnoma jasen in določen, t. j.
g l a v n i s t a v e k ( s a mo s t o j n i k , Hauptsatz); na pr. Smrt vse
omaja, nje kosa kod od kraja. (N. pr.)
Dopolnilni členi:
R a z š i r j e n i s t avek .
