189
lačnemu zaspati, ko dolžnemu ostati (= človeku, da lačen zaspi, ko
dolžen ostane.)
(N. pr.)
— Boljše poštenemu umreti, ko sramotnemu
živeti.
(N. pr.)
— Vsejanim biti, v grobu stleti je tudi nam odlo
čeno.
(Led.)
Opomba.
Le-sem spada tudi dajalnik pri glagolu dati, ki prav za prav
ni drugega, kakor osebek skrajšanega stavka; zato je v takem stavku dajalnik
vselej tvornega, osebek pa trpnega pomena. Na pr. Ne daj se nagibati sle
hernemu ve t r u (= da te nagiblje sleherni veter). (Dalm.) — Moder sin se da
oč et u poučiti (= da ga oče pouči). (Dalm.) — Ne daj o t r o k om zapovedovati
(= da bi otroci zapovedovali). (Slom.) — Me s u ne daj gospodariti tela (= da
bi meso gospodarilo telo). (Vrt.)
§ 262. V dajalnik se deva oseba, kadar dajemo na znanje,
da se godi kaj po naši ali po volji drugega, zlasti v prijatelj
skem govoru (dajalnik dušne deležnosti = dativus ethicus); na pr.
Po Dunaju mi dirja v skok.
(N. ps.)
— Skrbna mati, urno mi
vstanite.
(N. ps.)
— Urno k svoji materi mi teče.
(N. ps.)
— Vse
živce ti oživi, vse žile ti prešine domača godba.
(Navr.)
— To so
vam bili pravi korenjaki!
Opomba.
1. V dajalnik stopi tudi p o v r a t n i zaimek, kadar dela oseba
iz lastne moči, v lastni prid, sama ob sebi ne glede na drugo osebo; na pr.
Kdor s i vedno izbira, izbirek dobi. (N. pr.) — Grede s i odpirat gornje line.
(N. ps.) — Požeruh in pijanec si ne vesta mere.
2. Semkaj spadajo nekateri stalni izrazi, kakor bodisi, marsikdo, dasiravno,
česitudi itd.
b)
Dajalnik oddaljenega predmeta.
§ 268. V dajalniku stoji oseba ali reč, katera je smoter
osebkovi dejavnosti:
a)
pri p r eha j a l n i h glagolih, kadar se imenuje oseba, na
katero prehaja dejavnost kot na bolj oddaljeni predmet; na pr.
Bogu posojuje, kdor ubožcu kaj podeli.
(N. pr.)
— Dobra izreja
brani uboštvu pod streho.
(N. pr.)
— Vrana vrani očij ne izkljuje.
(N. pr.)
— Kdo je utrdil nebu svetle zvezde?
(Vilh.)
b)
pri nep r eha j a l n i h glagolih, kadar se imenuje oseba,
kateri se kaj lasti ali svoji; na pr.
Daj vsakemu, kar mu gre.
(Slom.)
— Taka čast gre Bogu, ne ljudem.
(Cegn.)
— Lepi besedi
se spodobi tudi lepa obleka.
(Slom.)
c)
pri povr a t n i h glagolih:
čuditi se, smejati se, posmeho
vati se, prilizovati se, rogati se, zahvaliti se, smiliti se, znati se,
poznati se, videti se
itd. Na pr.
Vse se čudi lepoti božjega stvar
jenja.
(Ravn.)
— Ne posmehuj se, ampak vstani sivi glavi.
(Slom.)
— Znalo se je močnemu in srčnemu mladeniču, da bode kdaj
slaven junak iz njega.
(Navr.)
