201
I. s t ož i l ni kom na vprašanje:
kam?
a)
o mes tu, kateremu prihaja kaj v dotiko; na pr.
Na
skalo stopi silni Zaboj.
(Levst.)
— Zvezde so se utrinjale, na
zemljico so padale.
(N. ps.)
— Brez mandranja ne zleze tkalcu
platno na brdo.
(N. pr.)
b)
o n e p r i j a t e l j s k i nameri (contra
—
wider), na pr.
Prišel sem na roso glavo in na tvoje belo pero.
(N. ps.)
— Na
volka kriče, lisico rede.
(N. pr.)
— Z menoj na Poljane!
(Levst.)
— Na Francoza udarijo.
c)
o me ri ali potu, po katerem se kdo obrne, da pride,
kamor je namenjen; na pr.
Kam drži na desno cesta, kam drži
na levo pot?
(Valj.)
— Najkračja pot do Triglava je na Bohinj.
d)
o času, na pr.
Na dan sv. treh kraljev. — Mora v ni
žavo na zimo pastir.
(Cegn.)
— Na sedem let vsaka reč prav
pride.
(N. pr.)
— Na solnce sv. Martina pride rada dolga zima.
(Vodn.)
e)
o nač inu, na pr.
Na lice priljuden, narobe ostuden.
(N. pr.)
— Na smeh, na jok se držati; na drobno, na debelo prodajati.
f )
o namer i , smot ru ali uspehu, na pr.
Človek gre na
delo.
(Ravn.)
— Na delo budite!
(Pot.)
— Na vojsko brž na mejo
vstani!
(N. ps.)
— Pri Bogu vse za delo naprodaj.
(N. pr.)
— To
ti je na čast, na škodo, na sramoto; na smrt obsoditi, na pomoč priti.
g)
o vzroku, iz katerega kaka reč sledi; na pr.
Na jeden
mah dob ne pade.
(N. pr.)
— Koliko se jih je pohujsalo in po
gubilo na lažnive besede.
(Met.)
h)
o s r eds t vu , na pr.
Na gosli igrati; na piščal piskati;
na masne bukvice moliti; na dlan meriti.
i)
o del ih, v katere se kaj razdeli; na, pr.
Skoro je šla
ladija na kosce.
(Ravn.)
— Na dvoje razkoljite otroka!
(Ravn.)
j )
o približnem številu, na pr.
Na sto mož se je bilo zbralo.
— Na stotine in stotine zapuščenih otrok rešijo pogube dobri učitelji.
k)
o predme tu pri nekaterih glagolih, kakor
misliti, paziti,
pozabiti, upati;
na pr.
Pazi na besedo. — Mislite vedno na Boga
in njegove zapovedi. — Upati na Boga.
l)
o reči , na katero se kaj nana š a ; na pr.
On je na
denar, kakor mačka na salo.
(Erj.)
— On je na oba kraja nož.
(N. pr.)
— Kaj velja na oko, če ni na roko.
(N. pr.)
— Pohlepen
na blago. Lep na oči. Lakomen na denar. Deset metrov na dolgost,
m)
o predmetu, na katerega se kdo roti ali prisega;
