206
obličja dobrota, milota. (Greg.) — Zlate zvezde se bleščijo jasno z nočnega
neba, želje moje k njim kipijo iz gorečega srca. (Greg.) — Na gori — z gore;
v gori — iz gore; na Koroškem — s Koroškega; na Dunaju — z Dunaja;
v Avstriji — iz Avstrije; v Ljubljani — iz Ljubljane.
II. z orodnikom na vprašanje:
s kom?
ali
s čim?
a)
o družbi ali s kupno s t i oseb in rečij (cum
—
mit);
na pr.
Mož z ženo, brat s sestro na božjo pot gredo.
(N. ps.)
—
Kdor se z volkovi pajdaši, ta je z njimi tuliti primoran.
(N. pr.)
S — vred
(sammt):
Oče s sinom vred; s kožo vred.
b)
o vzajemnosti dejanja, na pr.
Kdor se prepira s kruhom,
se prepira tudi z ljudmi.
(N. pr.)
— Pogovarjati se, tepsti se s kom.
c)
o s r eds t vu , ali o reči , katero ima kdo pri sebi ali s
seboj; na pr.
Konj se brani s krepko nogo, lev in tigra z zobmi,
orel s kremplji, sova s kljunom, gad s strupom, bik z rogovi.
(Vilh.)
— Kdor se z zlatim orožjem bojuje, je gotov zmage.
(N. pr.)
—
Kdor s tujim denarjem hiso zida, kamenje na svoj grob nosi.
(N. pr.)
— Zjednim očesom iti v nebeško kraljestvo; s praznimi rokami priti;
s puško čakati. S seboj vzeti
(mitnehmen),
s seboj dati
(mitgeben).
Opomba.
Pri starejših pisateljih stoji včasi orodnik brez predloga, na pr.
Svojimi jeziki se prilizujejo. (Dalm.) — Bo cvetjem in sadjem cesarstvo obdal.
(Vodn.)
d)
o nač inu, na pr.
Skopost s kupom raste.
(N. pr.)
— Z
velikim veseljem se spominjamo presladkih dnij svoje mladosti.
e) o času, s katerim se ujema -dejanje; na pr.
Pridna go
spodinja je s prvim svitom že na nogah. — Nevoščljivost s srečo
pogine.
(N. pr.)
— Pridni kmet s solncem vstaja.
0. Predlogi s tožilnikom in orodnikom.
g 289. Med, v starejših spisih tudi mej (inter — zwischen,
unter, mitten unter), pomenja v obče, da zavzema kaj med dvema
ali več rečmi svoj prostor, ali da ga izkuša zavzeti. Zaznamuje pa:
1. s t ož i l ni kom na vprašanje:
kam?
kr a j , med čigar
predmete ali v čigar sredo dejavnost meri; na pr.
Če golob med
orle zajde, gotovo smrt najde.
(N. pr.)
— Peljite ga v stolp temen
med gade, kače, kuščarje!
(N. ps.)
— Smrt fantine, dekleta med grbe
vrsti.
(Slom.)
II. z orodnikom na vprašanje:
kje?
a)
osebe ali reči , med katerimi ali sredi katerih se kaj
nahaja ali godi; na pr.
Med pravico in krivico ni srede.
(N. pr.)
— Med dvema stoloma se je vsedel na tla.
(N. pr.)
— Med dobrimi
sosedi dobro živeti, dobro umreti.
(N. pr.)
