215
a) v istem sklonu s primerjalnimi členicami: ko, kakor ali
nego; na pr. Hujša je žeja ko glad. (Slom.) — Modrost je slajša
ko med. (Slom.) — Slajše reči na svetu ni kakor lepa pesem. (Slom.)
— Boljše poštenje nego sramotno življenje. (N. pr.)
b) v rodilniku s predlogom od ali mimo; na pr. Človeštvo
nima hujše sovražnice od mehkužnosti. (Vrt.) — Ni ga večjega bo
gastva mimo poštenega srca.
c) v tožilniku s predlogom črez ali nad, vendar le bolj
redkoma; na pr. Ni ga višjega gospoda črez Jehova. — Ni ga mo
gočnejšega kralja nad Boga.
3. O presežni stopnji.
§ 302. Presežna stopnja ali p r e s e ž n i k stoji, kadar jedni
izmed več stvarij kako lastnost v najvišji ali najnižji meri pri-
kladamo. Keč, s katero se prva meri, stoji:
a) v rodilniku brez predlogov, ako se ponavlja samostalnik;
na pr. Materin jezik je vseh darov najlepši dar. — Lenoba je vseh
grdob največja grdoba. (Slom.)
b) v rodilniku ali v kakem drugem sklonu s predlogi: iz,
izmed, od, med, črez ali nad; na pr. Kolibrij ima med vsemi ptiči
najlepše perje. — Jožef je bil očetu izmed vseh sinov najljubši.
4.
O
nepopolnih pridevnikih.
§ 303.
Nepopolni pridevniki so oni, kateri nimajo prve ali
druge, ali pa druge in tretje stopnje.
a) Prve stopnje nima: bližji, najbližji; na pr. Srajca je bližja
od suknje. (N. pr.)
b) Druge stopnje nimajo: dolnji, gornji, prednji, poslednji,
zadnji, prvi, skrajni itd., tretjo pa tvorijo z besedico naj: naj-
zadnji (der allerletzte), najprvi (der allererste).
c) Druge in tretje stopnje nimajo pridevniki, pri katerih se
že po njih pomenu večja ali manjša mera misliti ne more. Taki
pridevniki značijo:
1
. ča s ali me s t o , kakor današnji, včerajšnji, sedanji, po
letni, desni, levi;
2
. kako s nov , na pr. lesen, prsten, peščen, steklen;
3. č i g a v o s t , na pr. bratov, sestrin, ptičji, človeški;
4. že sami ob sebi najvišjo mero, kakor vsegaveden, predober,
preumeten, vsemogočen itd.
