210
g)
čas (binnen, nach Verlauf von, uber), na pr
. Za pol ure
je bil mrtev. — Za leto dnij
(in einem Jahre).
— Za malo dnij
se leto obrne.
h)
dopovedek pri glagolih: bi t i , imet i , i zvo l i t i ,
imenova t i , p o s t a v i t i , s pozna t i itd.; na pr.
Ti si me po
stavil za kralja Izraelcem.
(Ravn.)
— Za tovariša biti komu; iz
voliti koga za župana; za sina koga vzeti; za zlo imeti; za nedolž
nega spoznati.
i)
osebo ali reč, katere se tiče dejanje, zlasti pri glagolih:
ma r a t i , v p r a š a t i , p r av i t i , s kr be t i , vede t i , z ahv a l i t i
itd.; na pr.
Pametnega moža vprašaj vedno za svet.
(Ravn.)
—
Mara zanj ko za lanski sneg.
(N. r.)
— Ne pravi mu za skrite za
klade. — Otel vas je iz nevarnostij, za katere sami ne veste, da ste
bili v njih.
(Ravn.)
— Za stariše skrbeti; za postrežbo zahvaliti;
prepirati se za kaj.
III. z orodnikom na vprašanje:
kje?
a)
mes to ali s t va r , za katero se kaj godi ali je, ali kateri
kaj sledi (hinter, nach); na pr.
Kdor se lenobi poda, ta se za ušesi
drglja.
(N. pr.)
— Solnce je že za goro.
(N. ps.)
— Za pridnega
za vsakim grmom kos kruha, pod vsakim kamenom krajcar.
(N. pr.)
— Za siromakom vsak pes laje.
(N. pr.)
— Na levi, na desni za
gričem je grič, drevo za drevesom, za ptičem je ptič.
(Vilh.)
—
Ukradena reč za gospodarjem vrišči.
(N. pr.)
— Hodi za Kristusom!
— Pridite za nami; hajdi za menoj! — Prvi za cesarjem.
b)
čas , po katerem se kaj godi; na pr.
Za njimi nastopi
sedem hudih letin.
(Ravn.)
— Dež za solncem mora biti, za veseljem
žalost priti.
(Slom.)
— Dan za dnevom, leto za letom preide.
c)
vzrok kakega telesnega ali dušnega stanja; na pr.
Za
lakoto umreti je huje ko zgoreti.
(N. pr.)
— Hujše umreti za žejo
ko pod mečem.
(Levst.)
— Za grižo zboleti; plakati, žalovati, vzdi
hovati za kom.
Opomba.
Vsi pravi predlogi so s svojim imenom zelo ozko zvezani in ni
majo naglasa. Tako se na pr. k bratu, s sestro, v mesto, na gorah, pri sosedu,
za hišami itd. izgovarja kakor jedna beseda z jednim naglasom: k-bratu, s-sestro,
v-mesto, na-gorah, pri-sosedu, za-hišami.
Vsled tega se predlog ne daje ločiti od besede, s katero je zvezan, in
tedaj ne smemo dveh predlogov vezati z veznikom in ali z ali ter ju postaviti
pred jednoisto besedo. Krivo je pisati: pred in za gozdom, temveč: pred gozdom
in za njim (vor und hinter dem Walde); na gorah in v njih (auf und in den
Bergen); na zemlji in pod zemljo, ali: na zemlji in pod njo; na klop ali pod
njo; na gori ali za goro.
