Slovenska slovnica 1900 - page 204

204
Po storjenem delu je sladko počivati.
(N. pr.)
— Po dveh dneh
(nach Verlauf von zwei Tagen).
c)
o nač inu, kako se kaj godi; na pr.
Blago se po niti
nabira, po vrvi zapravlja.
(N. pr.)
— Kdor po svoji trmi ravna, ta
se pogubi.
(Met.)
— Vsak po svojem, je dejal tisti, ki je s svedrom
kravo drl.
(N. pr.)
— Kdor po malem pije, veliko popije.
(N. pr.)
d)
o pr ime r no s t i in ozi ru, na pr.
Po delu plačilo.
(N. pr.)
— Po omiki in liki jezika se navadno človek in ljudstvo
časti.
(Slom.)
— Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po
človeku.
(N. pr.)
— Bog plačuje po zvestobi, ne po stanu.
(Slom.)
e)
o s r ed s t vu ; na pr.
Drevo se po sadu spoznava.
(N. pr.)
— Po glasu spoznas ptiča, po sapi leva.
(N. pr.)
— Po človeških
rokah narejeni maliki.
(Ravn.)
— Po hlapcih zvedeti; po posti
poslati; po berglah hoditi; po železnici se voziti.
f )
o pr edme tu, katerega dejanje zadene, ali kamor je isto
namenjeno; na pr.
Po glavi koga biti; po mizi udariti; po roki se
mazati. — Po opravkih hoditi; komu po življenju streči; poprase-
vati po kom; ozirati se, gledati po kom. — Kdor je potreben, tudi
po drobtinici rad seže.
(Slom.)
g)
o vz roku kakega dušnega stanja ali dejanja, posebno
pri glagolih: hrepene t i , vzd i hova t i , j o k a t i se, p l aka t i ,
ž a l ova t i , veka t i itd.
;
na pr.
Po časti hrepeni mladost.
(Cegn.)
— Vsaka krava po svojem teletu veka.
(N. pr.)
h)
v delnem pomenu o ceni, meri in drugih razmerah,
na pr.
Po čem vi raje prodate ? — Jedne po zlatu belem, jedne po
zlatu rumenem.
(N. ps.)
— Zdravila jemljemo po žlici in po kapljah.
— Jabolka so po krajcarju.
§ 287. V (in — in, hinein, nach) zaznamuje, da meri reč
ali oseba v no t r an j os t , ali da se nahaja v no t r an j o s t i
kakega predmeta. Rabi nam:
I. s t ož i l ni kom na vprašanje:
kam?
a)
o kr a j u , v čigar notranjost oseba ali reč prehaja; na
pr.
Sraga nedolžnosti se ne posuši, v nebesa puhti.
(N.
pr.)
Jednemu Bog v roko da veslo, drugemu teslo.
(N. pr.)
— Gradove
svetle zida si v oblake, zelene trate stavi si v puščave.
(Preš.)
b)
o namenu ali na s l edku , na pr.
Denar in izbrušen
nož lahko v prid in škodo obrneš.
(N. pr.)
— Lakomnost je človeku
velikrat v potrato.
(Met.)
— Ošabnost pelje v zaničevanje in sovraštvo.
(Met.)
— Napuh v nesrečo pripravi.
(Met.)
— V dar dati, v dar
dobiti; v dokaz, v ta namen biti.
I...,194,195,196,197,198,199,200,201,202,203 205,206,207,208,209,210,211,212,213,214,...296
Powered by FlippingBook