209
H. Predlogi z rodilnikom, tožilnikom in
orodnikom.
§ 293. Za (post, pro — hinter, fur) je zelo različnega
pomena in nam znači:
I. z rodi l ni kom na vprašanje:
kdaj?
čas , v katerem se kaj godi (wahrend, zur Zeit); na pr.
Za
sobica in po solncu se gredo hitro tjakaj v hrib.
(Levst.)
— Dan
se zarana lovi.
(N. pr.)
— Kdor za mladih dnij ne skrbi, v starosti
trpi.
(N. pr.)
— Za Marije Terezije in Jožefa II. — Za vlade
našega cesarja.
IT. s t ož i l ni kom na vprašanje:
kam? za koga?
itd.
a)
predmet , za katerega se kdo ali kaj pomakne (hinter);
na pr.
Kdor ni bil za pečjo, ne hodi drugih za peč iskat.
(N. pr.)
- Solnce gre za goro.
(N. ps.)
— Za vrata se skriti; za mizo sesti.
b)
mero, na pr.
Pij in jej za potrebo in varuj se nezmer
nosti!
(Slom.)
— Kamor pregovor zadene, ne izgreši za en las.
(N. pr.)
— Za seženj daljši; za dve leti mlajši.
c)
p r i z ade t o reč pri glagolih: p r i j e t i , p r i v e z a t i ,
obes i t i , vl eč i , dr ža t i , z g r a b i t i itd.; na pr.
Kdor za smolo
prime, ta se osmoli.
(N. pr.)
— Za glavo ribo zgrabi, ako ti ne
zdrkne.
(N. pr.)
d)
osebo ali reč, kateri je kaj primerno in koristno, ali za
kaj je kaka stvar namen j ena (fur, zu); na pr.
Vino je za
priletne ljudi, kar je mleko za otroke.
(Slom.)
— Za vero, za
rod, za dom korenjak.
(Vilh.)
— Za svoje se potegnemo in za dežele
čast.
(Vodn.) —
Za pridnega za vsakim grmom petica.
(N. pr.)
Opomba.
V tem pomenu stoji za tudi pred prislovi in prislovnimi izrazi;
na pr. Za na kmetih obleki ni bilo kaj reči. (Jurč.) — Hrastov išče za črez
morje. (Vilh.) — Jekleni oklepi za na prsi. (Levst.) — Brešno za po poti.
(Ravn.) — Za zdaj; za naprej; za vselej.
ej)
vzrok (wegen, um
—
willen, um, fur), na pr.
Pridna
gospodinja mora za pero črez plot skočiti.
(N. pr.)
— Za to kovač
klešče ima, da z golo ne prime.
(N. pr.)
— Za božjo voljo! — Za
Boga te prosim. — Za pet krvavih ran!
f )
zameno, zlasti pri glagolih: kupi t i , p r oda t i , p l a
ča t i itd. (fur, anstatt); na pr.
Glavo za glavo.
(N. r.)
— Če jedne
podplate na beračiji raztrgaš, beraške palice za grajščino ne daš.
(Slom.)
— Oko za oko in zob za zob.
(Met.)
— Za dobra dela
Bog obresti plača.
(Slom.)
— Za denar se poštenje ne kupi.
(Slom.)
Slovnica. 8. izd.
14
