Pomni, da so skupna imena tile samostalniki:
čreva, rebra, jadra, ikre, nebesa, deca, gospoda itd.
V množini se rabijo tudi imena tistih delov telesa,
ki jih imamo po dvoje: lica, ušesa, kolena, meča; oči,
obrvi, lah ti; roke, noge, trepalnice, ledvice, glasilke;
nogavice, snežke, čevlji itd. P ri števniku
dva
,
oba
pa
stoji dvojina: obe roki, obe koleni, dve trepalnici.
Samo v množini rabimo tudi razna imena jedi:
vampi, žganci, možgani, rezanci, žličniki, mlinci; led
vičke, buče; jetrca, rebrca, pljučka itd.
IV. Sklanjatev samostalnikov
P ri samostalnikih ločimo osnovo in obrazilo:
trav-a
,
trav-ica, trav-nik.
Obrazilo daje samostalniku
spol in se pri sklanjanju spreminja po sklonih in šte
vilih. Ta obrazila imenujemo sklonila: trav-a, -e, -i,
-o itd.
Sklonov je šest: imenovalnik, rodilnik, dajalnik,
tožilnik, mestnik in orodnik (nominativ, genitiv, da-
tiv, akuzativ, lokativ, instrumental).
Zvalnik (vokativ) ni v slovenščini po obliki po
seben sklon; nadomešča ga imenovalnik, ki ima tedaj
poseben naglas.
Po osnovi delimo samostalnike v p e t s k l a
n j a t e v :
I. z osnovo na -a, žen. spola (trava) in moškega
(s lu g a );
II. z osnovo na -o:
a) brez obrazila, moš. spola (rak ),
b) z obrazilom -o, -e, srednjega spola (mesto,
p o lje );
III. z osnovo na -i, ženskega spola (n it,k o st).Nekdaj
tudi moškega spola (gospod);
IV. z osnovo na
-u,
moškega spola (sin, m ed );
V. z osnovo na soglasnik:
a) na
n
so srednjega spola (seme),
b) na s so srednjega spola (telo),
