rezime, atelje, etui, nivo, plato, rokoko, menu, ragu ,
intervju , randevu itd. Tako tudi: alibi, kadi.
Sestavljeni se sklanjajo le v enem delu: statusa
quo. Nesklonljivi: bruto, neto, fiasko, franko.
Po ženski brez obrazila se ne sklanjajo; tudi po
srednji ne, ker tu jk srednjega spola v slovenščini ni
mamo. Ob prehodu v slovenščino so sprejele moški
ali ženski spol. Moškega so n. pr.: datum, individuum,
forum, konsum, legion, stadion in štadij, študij, licej
itd. Ženskega so n. pr.: gimnazija, legija, študija itd.
PRIDEVNIK
Pridevnik naznanja lastnost osebe ali stvari in
pove:
a) kakovostni, kakšna je: dober človek, umazana
obleka;
b) svojilni, čigava j e : očetov dom, Marijin praznik;
c) snovni, iz česa je: lesen konj, kamenita miza.
Pridevnik ima spol, sklon, število, obliko, stopnjo.
I. Določna oblika označuje znano osebo ali stvar,
nedoločna pa neznano. Določna se spozna po naglasu
(velika cesta, zeleni klobuk — velika lipa, zelen
h r ib ) ; posebno obrazilo ima le v moškem edn. imen.
in tož. (dobri — dober).
Določno obliko imajo:
a) prilastni pridevniki, ki se tičejo znane stvari:
stari k ralj Peter;
b) pridevniki na
-ski, -ški
, -ji,
-nji:
bratovski,
srbski, junaški, kravji, srednji;
c) določni pridevniki v sestavljenkah: veliki pe
tek, mali traven, pustni torek, tržni dan, S tari trg ;
d) primerniki in presežniki: višji, najlepši;
e) pridevniki: mali, obči, pravi;
f) samostalniško rabljeni pridevniki: modri, mo
kri, popotni, pravični, bližnji, rajnki, ra jn i;
