1. Dovršni označujejo dovršeno dejanje in sicer:
a) t r e n u t n i (momentani) naznanjajo začetek
in konec dejanja v istem trenutku (trenem, sunem,
k rikn em );
b) z a č e t n i (inkohativni) oznanjajo nastop de
janja, ki se potem lahko nadaljuje (zbolim, zaspim,
zav ladam );
c) k o n č n i (finitni) kažejo na trenutek, v kate
rem se dejanje konča (spisati, napolniti, prinesti).
2. Nedovršni označujejo nedovršeno dejanje in
sice r:
a) t r a j n i (durativni) izražajo trajajoče dejanje
(čitam, sedim, letim, vlečem, pletem, dežu je );
b) p o n a v l j a l n i (iterativni) naznanjajo po
navljajoče se dejanje (letati, spletati, vlačiti, n a b ira ti);
c) f r e k v e n t a t i v n i značijo dejanje, ki se v
višji meri ponavlja (sedevati, hojevati, preletavati,
poskakovati).
Nedovršni postanejo dovršni, ako se sestavijo s
predlogi: nesti — prinesti, trg a ti — u trg ati itd.
Za glagoli: jamem, začnem, pričnem, neham stoje
le nedovršniki: jame se svitati, začnem govoriti,
pričnem hoditi, neham pisati.
Nekateri so lahko dovršni ali nedovršni: videti,
slišati, križati, fotografirati.
Pomni, da so nedovršni: pomeniti, poznati, pre
moči, zaslužiti, zaupati, utegniti, stane, sestoji, ob
stoji, prileže se, smili se, zdi se, spodobi se, privoščim
si (zato ne ra b i: pomenja, obstoja, p ris to ja )!
C) Glagole delimo dalje v osebne in brezosebne:
a) o s e b n i imajo v 3. osebi osebkovo besedo, ki
natančneje določuje osebo: mati kuha, hlapec kosi;
b) b r e z o s e b n i pa so ali p r a v i , ki nimajo
označenega ne gramatičnega ne logičnega osebka
(grmi, dežuje, prši, večeri se, dani se, mrači se, bliska
se), ali pa n e p r a v i , ki nimajo gramatičnega
