7. Jotacijo v velelniku ima V. v rsta: češi, suči,
devlji (poleg česaj, sukaj, devaj).
8. Prehod
a
v
e
v velelniku: objemi, vzemi, ver
jemi, snemi.
9. Pomni sed. deležnike: kažoč, iščoč, pišoč, ple
šoč, vežoč, imajoč, bodoč od biti in bodeč od bosti!
10. V deležniku na -l izpadata
d, t
pred obrazilom:
cvel, plel, kral, pal, rasel (poleg cvetel, pletel, kradel,
padel, rastel).
11. Neprehodni imajo le deležnik na -l : ogorel,
obledel, usahel, zamolkel, zamrzel, osupel, otrpel, ote
kel, uvel; preteklo nedeljo, zateklo lice.
12. Deležnik na -n imata I. in III. v rsta brez jota-
cije: prenesen, zagrizen, pomolzen; poželen, zaželen.
Enako glagolniki: poželenje, žvrgolenje, brnenje, hre
penenje. Izjemi sta : življenje, trpljenje.
13. V istem deležniku imata jotacijo II. in IV. v rsta:
dvignjen, vrnjen, drgnjen, stisnjen, pogreznjen, po
tegnjen, nagnjen; hvaljen, branjen, govorjen, cepljen,
izgubljen, ozdravljen, polomljen, ponošen, povožen,
sojen. Glagolniki: nagnjenje, zvonjenje, kolesarjenje,
taborjenje, govorjenje, životarjenje, mišljenje. Ne
spremenjeno osnovo oh ran ijo : posrebren, ohrabren,
odobren, poostren, začuden, nagrmaden, napoten, za-
roten, zasolzen, zaposlen.
14. Jotacijo imajo nedoločniki VI. vrste, ki so iz
peljani iz IV. v rs te : napolnjevati iz napolni-ovati,
premišljevati, oznanjevati, izobraževati, prilagojevati.
Mlajše tvorbe so nespremenjene: občudovati, pogozdo
vati, uradovati, pojasnjevati. Mesto VI. vrste rabimo
z istim pomenom V. vrsto: oznanjati, urejati, pre
mišljati.
15. Mehčanje imajo nedoločniki V. v rste: drezati,
dosezati, podvizati se (poleg dregati, dosegati).
16. Predlog v zloženkah IV. vrste potegne v opis
nem deležniku naglas k sebi: gnojil — pognojil, kadil
56
