d) načinovni: s tem da, ne da, namesto da;
e) izjavni: da, seveda;
f) posledični: da, tako da;
g) vzročni: ki, ko, ker, da;
h) namerni: da;
i) pogojni: če, ako, ko, da, samo da;
j) dopustni: dasi, dasiravno, čeprav, četudi itd.;
k) primerjalni: ko, kot, kakor, kolikor-toliko itd.
MEDMETI
Medmeti naznanjajo duševne občutke (žalost, ve
selje, jezo, začudenje, strah itd.) ali posnemajo na
ravne glasove. Z drugim govorom niso v slovnični
zvezi.
E m o c i j s k i s o : a, ah, ha, aha, o, oh, oj, ojoj,
ojoh, hm, hu, no, nu, hej, hura, juhe, pst, fej, huš itd.
O n o m a t o p o e t i č n i so: rega rega, kvak kvak,
pika poka pika pok, lop, štrbunk, živ žav, brrr, kuku,
mu itd.
Kot medmete rabimo tudi r a z n e v z k l i k e :
čuj, čujte, lej, lejte, hajdi, no, za Boga, pri moji veri,
vrag te vzemi, primaruha, da bi te strela, živio,
zdravo itd.
ČLENKI
Členki so nesamostojni izrazi, ki se dodevajo be
sedam, da krepe njihov pomen:
a)
-le:
tale, onile, vendarle, šele: le-ta, le-oni;
b)
-li:
ali, jeli, dali, koli; kadar koli;
c)
-ti:
kajti, niti, anti, kot, to ti;
d)
-kaj:
tukaj, tamkaj, semkaj, tjakaj, venkaj;
e)
-j:
sedaj, tedaj, takoj, skupaj, nocoj, osorej;
f)
-ci:
zdajci, tedajci, takojci;
g)
-s:
danes, letos, sinoči, nocoj iz noč-so-j;
h) -r: kakor, kdor, kamor, kjer, kadar iz kada-že.
Nekaj členkov prevzema glagolske končnice: na,
nata, nate: nuj, nujta, nu jte; jeli, jelita, jelite: nikar,
nikarta, nikarte: bali, balita, balite.
Slovnica slov. knjiž. jezika 5
65
