b) N e l o č l j i v i predlogi s o : pa, pra, pre, pro,
so, u, vz:
panoga, pra
star, premlad, prodati, sodelo
vati, učistiti, vzleteti.
Razlikuj med vdreti, vlomiti, vsekati, vsuti, vbosti,
vliti (od zunaj noter) in udreti, ulomiti, usekati, usuti,
ubosti, uliti (od nečesa p ro č )!
Predponi iz- in vz- sta se obrusili v s ali z: izpre-
hod, izboljšati, vzpored, vzdramiti se glasi: sprehod,
zboljšati, spored, zdramiti. Polni obliki iz-, vz- sta se
ohranili le v novih tvorbah, v izposojenkah in pa te
daj, kadar je prvotni pomen predloga posebej poudar
jen: izraz, izjava, izvestje, izdreti, izpljuniti; vzmet,
vzpenjača, vzgojiti, vzleteti, vzkliti itd. Razlikuj tele
pomenske dvojice: iztrgati list — strg a ti papir, izre
zati lik — zrezati meso, vzhod — shod, sonce vzhaja
— mladina se shaja, majniški izlet — sokolski zlet
— letalski vzlet itd.
Predlogi spreminjajo nedovršne glagole v dovršne
(nesti v prinesti) in neprehodne v prehodne (hodim v
prehodim).
Zloženke z dvema predlogoma so n. pr.: izumirati,
razprodati, pripomoček, zaostati, izpregledati.
POMENOSLOVJE
Besede, ki izvirajo iz istega korena, si niso sorodne
samo po obliki, ampak tudi po pomenu. Vsak koren
ima neki prvotni pomen, ki se bliže določuje z raz
nimi obrazili za osebe, spole, sklone, števila itd. Iz teh
osnov nastajajo s predponami in priponami nove be
sede. Velika večina besed pa je dobila svoj sedanji
pomen na ta način, da se je prvotni izraz zaradi kake
podobnosti prenesel z enega predmeta na drugega
(metafora) ali pa se je zamenjalo ime enega pred
meta z imenom drugega zaradi kakega miselnega od
nosa, ki je med njima (metonimija). Prvotni pomen
74
