ka:
miška, nitka, piščalka, ženka, hčerka, mamka;
ce:
kolesce, kazalce, pisemce, gnezdece, usteča;
iče:
grozdjiče, perjiče.
11. Z a n i č l j i v p o m e n izražajo:
uh:
lenuh, skopuh, potepuh, oderuh, ogleduh;
ež:
gulež, rogovilež, klatež, grabež, sitnež;
avs:
kmetavs, glodavs, brnjavs, grdavs, brdavs;
avt:
zmikavt;
in:
potepin, dolgin, smrkolin, capin, fantalin;
on:
hlačon, mečkon, lahon, madžaron;
un:
pisun, dopisun, lizun, grdun, vohun;
an:
grobijan, teleban;
onja:
Velikonja, grdonja, brkonja;
ulja:
klepetulja, nosulja, srakulja, travu lja;
ura:
babura, glavura, žabura, knjižura; moški:
nemčur, kačur;
alo:
klepetalo, godrnjalo, žlobudralo, blebetalo.
12. L j u b k u j o č a (hipokoristična) imena na-
stanjajo iz moških in ženskih krstnih imen na dva
načina:
a) vzame se samo začetek ali konec imena: Valen
tina —
Tina
, Helena —
Lena
, Karolina —
Lina
, Ga
brijela —
Jela
, Margareta —
Meta
, Anton —
Tone
,
Magdalena —
Magda,
Ivanka —
Iva
, Adela —
A d a ;
b) dodajo se obrazila:
ko:
Stanko, Slavko, Zvonko, Vladko, Milko;
ek:
Stanek, Janezek, Jožek, Tonček, Franček;
e:
Tone, Stane, Mate, Lojze, Jože, France, Tonče;
o: Rado, Božo, Stano, Zvono, Vlado;
ka:
Tonka, Ivanka, Anka, Branka, Stanka, Slavka;
a:
Mara, Mira, Hela, Stana, Draga, Joža, Olga;
ica:
Marica, Jelica, Dragica, Verica, Ankica, Jožica.
Ne rabi tu jih oblik: Rudi, Rudl, Toni, Mimi, Mici,
Ani, Meri, Titi, Lili, Didi itd.!
70
