Spojenke so lahko iz dveh samostalnikov (drevo
red, kolodvor, pismonoša), iz pridevnika in samostal
nika (hudoles, bosonog, hudodelec), iz samostalnika
in pridevnika (bogoslužen, sadonosen, človekoljuben),
iz števnika in samostalnika (enook, stonog), iz dveh
pridevnikov (svetlosiv, južnoslovanski), iz glagola in
samostalnika (trinog, vrtoglavica) in iz raznih besed
nih v rst (posiliživ, bognasvaruj).
P ri spojenkah razlikujemo o s n o v n o besedo
(siv), ki nosi glavni pomen, in d o l o č i l n o besedo
(svetlo, temno), ki osnovni pomen bliže določuje. Po
odnosu določilne besede do osnovne ločimo spojenke v
a) d e t e r m i n a t i v n e , pri katerih je določilo
predmet: pismonoša (nosi pism a), poslovodja, samouk,
konjederec;
b) p o s e s i v n e , ki povedo, da ima nekdo to,
kar oba dela pomenita: gologlav (ima golo glavo),
sivolas, črnook, zlatoust;
c) k o p u l a t i v n e , v katerih lahko oba dela
zvežemo z in: belordeč (bel in rdeč), svetlosiv;
d) a d v e r b i a l n e , v katerih nahajamo kako
prislovno določilo: vodopad, vinotoč, kolovoz (k ra ja );
vinotok, listopad, kozoprsk (č a s a ); krivogled, rokopis
(načina).
Sestavljenke glagola s predlogom imenujemo z l o
ž e n k e . Poznamo ločljive predloge, ki jih rabimo kot
samostojno besedno vrsto, in neločljive, ki se rabijo
le v sestavah kot predpone.
a) L o č l j i v i predlogi ohranijo v zloženki svoj
prvotni pomen: brezkončen, dohiteti, izpeljati, med
naroden, napolniti, nadškof, obdati, oslepeti, odpeljati,
ponaroditi, podpredsednik, predlanskim, pripeljati,
razvezati, sprijeti, zbrati, vplesti, zaiti.
Eno besedo lahko sestavimo z vsemi predlogi in
vsaka zloženka ima svoj pomen, n. pr. beseda pis:
dopis, izpis, napis, nadpis, opis, odpis, popis, podpis,
prepis, predpis, pripis, razpis, spis, vpis, zapis.
73
