V novejši dobi sprejete besede iz sodobnih živih
jezikov z veliko kulturo in civilizacijo se še niso do
dobra prilagodile našim jezikovnim zakonom ali pa le
deloma, zato jih vsakdo čuti za tuje in jih imenujemo
t u j k e (nivo, tru st, buffet, speaker itd.). Rabijo se
zlasti v znanstvu, umetnosti, politiki, gospodarstvu,
trgovini in industriji. Sprejete so iz nemškega, fran
coskega, angleškega, italijanskega in drugih jezikov.
Posebne so slovanske izposojenke, ki smo jih spre
jeli namesto neslovanskih tu jk v dobi narodnega pre
poroda, ko so čistili knjižni jezik tu jih primesi. Iz
r u š č i n e s o : bodriti, opasen, svojstvo, točka, vzhi
čen; iz p o l j š č i n e : vpliv, ustava, strog; iz č e
š č i n e : čitanka, godba, kolek, posadka, to v a rn a ; iz
s h r v . : batina, beda, dobaviti, diven, jadikovati, kov-
čeg, sm atrati, vešč, veščina itd.
Glede vseh tu jk pomni, da ločimo:
a) v u l g a r n e , ki žive v nekultiviranem govoru:
žnidar, šuštar, šrauf, froc, štala, kikla, špogati, šim-
fati, fajn, fejst, žiher, glih ta itd.;
b) m o d n e , ki se rabijo le nekaj časa in so na
stale iz modnega posnemanja tu jega: pikiran, ble-
s ira n ;
c) m e d n a r o d n e ali kulturne, ki jih rabijo vsi
kulturni jeziki in za katere nimamo navadno domačih
izrazov: avto, radio, motor, general, realen, indivi
dualen, kino, šport, konferenca, komisija itd.
Izraze in oblike, ki jih v knjižnem jeziku ne smemo
rabiti, imenujemo b a r b a r i z m e . Sem spadajo vse
vulgarne in modne tujke, ki jih imenujemo po jeziku,
iz katerega so sprejete: germanizme, italianizme, ga-
licizme, turcizme, rusizme, bohemizme itd. Med bar
barizme štejemo dalje razne oblike, ki se rabijo le v
kakem narečju ( d i a l e k t i z m i ) , v kaki pokrajini
( p r o v i n c i a l i z m i ) ali v kakem k ra ju ( l o k a -
