c) Ako je vrinjen, ga ločimo spredaj in zadaj z
vejico: »Priden bodi,« je rekel oče, »in se uči!« —
»Pride ura,« je dejala mati, »ko ti povem vse.«
2.
Odvisni
govor ima obliko odvisnega (izjavnega)
stavka z veznikom
da.
Časi ostanejo nespremenjeni,
osebe in zaimki pa se ravnajo po tem, čigav je govor
in kdo navaja njegovo vsebino.
P r e m i govor:
Kristus je rekel učencem: »Pojdite in učite vse na
rode !«
Delavci so vpili: »Kruha nam dajte ali pa dela!«
Često sem si pravil: »Ne dam se zapeljati.«
že često ste nam rekli: »V vaši hiši je ljubezen.«
Vsakdo se rad baha: »To je moja zasluga.«
O d v i s n i govor:
Kristus je rekel učencem, (da) naj gredo in uče
vse narode.
Delavci so vpili, (da) naj jim dajo kruha ali pa dela.
Često sem si pravil, da se ne dam zapeljati.
Že često ste nam rekli, da v naši hiši vlada ljubezen.
Vsakdo se rad baha, da je to njegova zasluga.
DELITEV STAVKOV PO OBLIKI
Po zgradbi delimo stavke v proste in zložene.
I. Prosti stavek ima le en povedek, ostalih stavčnih
členov pa lahko več. Ločimo jih v tri vrste in sicer:
1. G o l i ima le povedek in osebek: Pišem. Oče orje.
2. R a z š i r j e n i ima še kaj drugih stavčnih čle
nov: Naša mati je skuhala danes prav okusno kosilo.
3. S k r č e n i ima po več istovrstnih členov: Oče,
mati in sin gredo domov. Mati kuha in šiva. Izgubil
je roke in noge. Imamo lepo in novo šolo. Priden in
marljiv vedno delo dobi.
6
*
83
