a) V t o ž i l n i k u imajo predmet vsi neposredno
prehodni glagoli (direktni o b je k t): Pišem pismo. Zob
me boli.
Imajo ga tudi paronimični glagoli: živim življenje
reveža. Potujem pot ti negotov.
P ri zanikovanju stoji v ro d .: Zakaj ne pišeš naloge?
b) V d a j a l n i k u zaznamuje osebkovo udeležbo
(Skomina mi je, mraz mu je) ali izraža predmet, ki
mu je dejanje namenjeno (Odgovoril sem mu. Sebi
delaš. Smeje se mi.).
c) V r o d i l n i k u ga zahtevajo razni glagoli:
Držim se starih navad. Službe išče in kruha prosi.
Delni rod. naznanja, da se glagolsko dejanje raz
teza le na del predmeta: Prinesi vina! Daj mi kruha
in sira!
d) V s k l o n u s p r e d l o g o m zahteva mnogo
glagolov in pridevnikov: oče skrbi
za
otroke, vprašal
je
po
materi, jezim se
nad
dežjem, upam
na
uspeh,
zanesem se
na
p rijatelja, verujem
v
zmago, hrepenim
po
denarju, grem
po
vode, imenovan
za
ravnatelja, ni
mi
za
kopanje itd.
e) V n e d o l o č n i k u : Dajte mi piti! Treba je
ubogati.
Nekateri glagoli imajo po d v o j e predmetov:
a) Dva tožilnika, predmetnega in povednega: N aj
starejšega člana (predmetov tožilnik) so imenovali
predsednika (povedkov). Očeta so našli mrtvega.
Stvarnega in osebnega imajo
učiti, vprašati
,
s ta ti
:
P rijatelja učim matematiko. Nekaj vas hočem vpra
šati. To ga bo stalo življenje.
b) V tož. in rodilniku: Tega me je strah.
c) V tož. in dajaln iku : Pokazal je tujcu pravo pot.
d) V daj. in rodilniku: Strupa mu je v vino nalila.
e) V raznih sklonih: Vprašam m ater po očetu in
za dober svet.
