Naslonice morejo začenjati stavek le, kadar se opi
rajo na kako misel prejšnjega stavka (Ali ga poznaš?
Ga
ne poznam.), kadar je v vprašalnih stavkih izpu
ščena vprašalnica
ali (Si
ga videl?) ali na čelu stavka
ali stavčnega dela za vrinjenim stavkom (Konjiča, ki
sem mu ga bil kupil,
se
ga je že naveličal. Prosil ga
je in
se
mu zasmilil.).
Kadar dva povedka ali več stavkov tesno vežemo,
se pomožnica
je
izpušča: Prišel je domov, sedel na
klop, odložil palico, se naslonil na mizo in zaspal.
VEZANJE POVEDKA Z OSEBKOM
I. Povedek stoji v ednini
a) Kadar ima stavek en sam osebek:
Sonce
sije.
b) Kadar je os. beseda skupno ime; spol je slov
ničen: Vsa
družina
je okužena.
Gospoda
vse zapravi,
k ar ima.
Deca
se igra.
Divjad
je plašna.
L istje
je po
rumenelo.
c) Kadar je os. beseda nedol. ali glavni števnik od
5 dalje; glagol stoji v srednjem spolu, povedkova be
seda pa se ujema z delnim rod. v spolu, sklonu in
številu:
Pet
ljudi je prišlo.
Sila
vojakov je padlo.
Ve
liko
je poklicanih, a
malo
izvoljenih.
d) Kadar je os. beseda delilni števnik: Rodilo se
je
dvoje
otrok.
Dvoje
v ra t je v sobi.
e) Kadar sta dve os. besedi, a se sm atrata za eno
celoto, posebno pri sorodnih pojmih; spol se ravna po
bližnjem imenu:
Laž
in
zvijača
pogine, le resnica
ostane.
Strah
in
trepetanje
je prišlo.
Sreča
in
veselje
je razlito po naravi.
O skladnosti spola še pomni:
Samostalniki, ki imajo slovnični in naravni spol
različen, se ravnajo po naravnem:
Starešina
je obolel.
Šolski
sluga
je zaspal. Izjema je
dek le: Lepo
je to
naše
dekle. Krasen deklič
si, Francka!
