c) Gnomični ima veljavo za vse čase; rabi se v
pregovorih in rekih: Pes, ki
laje
, ne
grize.
d) Historični poživlja živahnost pripovedovanja,
ki ga pa mora uvesti historični dovršni sedanjik: Ves
utrujen je dospel do velikanske obrasle skale in ni
vedel dalje. Sede na skalo,
gleda
in
gleda
, okoli
vlada
temen mrak, on pa
razmišlja
, kaj ga še čaka.
e) Futurni stoji za označitev prihodnjega dejanja
za prislovi, ki naznanjajo bodočnost: J u tri
pišemo
na
logo. Zvečer
poje
Kiepura. Jeseni
potujem
v Pariz. V
nedeljo
se vrši
občni zbor.
f) Izraža željo ali zapoved: Da
si
mi zdrav! Glej,
da me
opravičiš
!
Sedanjik se rabi povsod tam, kjer dejanje v seda
njosti še tra ja : Včerajšnji listi
obsojajo.
Pisatelj v
knjigi
razlaga
nove nauke. V drami
se kaze
junakov
značaj. Iz besed poslanca
posnemamo.
2.
Dovršni sedanjik
naznanja dovršeno dejanje:
a) Pravi naznanja, da se kako dejanje v sedanjem
trenu tku začne in izvrši. Imajo ga samo trenu tni gla
goli:
Spovem
se svojih grehov.
Oznanim
vam veselo
novico. Tega ne
izpustim
iz rok. Tega ti ne
dovolim.
b) Gnomični se rabi v pregovorih in označa deja
nje, ki more nastopiti v vsakem času: Jabolko ne
pade
daleč od drevesa.
c) Historični se rabi v živahnem in slikovitem pri
povedovanju: Prijazno sem prišel k njemu, on pa
se
začne
na lepem jeziti, me grdo
ozmerja
in
nažene.
d) Futurni ima v zvezi s časovnim prislovom po
men prihodnjika: Letos
pridem
k vam na počitnice.
e) Izraža željo in zapoved: Naj
pride
, kar hoče.
f ) V zanikanih vprašanjih poizvedujemo po vzroku:
Zakaj
ne prideš
? Zakaj
ne popravite
strehe?
g) Stoji namesto prihodnjika v pogojnih, časovnih
in oziralnih stavkih: Če se na glavo
postaviš
, ti ne
dovolim. Če
utoneš
, te bom rešil.
