c) Samostalnik: Nimam kaj
je sti.
Daj mi
p iti!
Rabi se v zanikanem velelniku: N ikar
hod iti!
Le
ne
uganjati
neumnosti!
Pomni, da se ne sme rabiti s predlogom
za
, ker je
ordinarni germanizem: Imam ti nekaj
za povedati.
Nič
ni
za se učiti.
Take primere povemo po domače: Mo
ram ti nekaj povedati. Nič ni učenja. Nimam kaj jesti.
Nič ni videti. Ni kaj kuhati. Lepo je sedeti v senci.
Vroče je, da bi se stopil (ne: za se stopiti).
Nedoločnik se veže s prislovi: hitro hoditi, lepo
peti, navzkriž iti, vedno garati itd.
2.
Namenilnik
stoji za glagoli premikanja in iz
raža namen dejanja: Šel je v mesto
kupovat
obleko.
Lahko se razveže v namerni odvisnik: šel je v mesto,
da bi si kupil obleko. Predmet stoji v rod. ali tož.:
Grem
perilo prat.
Grem
nabirat jagod.
Zahteva ga tudi dati = po slati: Dal je perilo
prat.
Praviloma ga imajo samo nedovršniki, od dovrš
nikov pa se more rabiti le tak rat, kadar označuje kako
posamezno dejanje: Pojdi
zapret
okno. Grem
kupit
liter vina. Pojdi jim
povedat
novico! Bolje pa je na
domestiti namenilnik dovršnikov z velelnikom ali od
visnikom: Pojdi in zapri okno! Pojdi in kupi liter
vina! Grem, da si kupim.
3.
Tvornosedanji deležnik na -č
oznanja trajno de
janje, ki se vrši istodobno z nekim drugim. Nado
mešča časovne, vzročne, pogojne in dopustne stavke,
v katere se lahko razveže:
Sedeč
na v rtu je opazoval
letanje čebel. Nič hudega
sluteč
je šel mimo.
Nekateri se rabijo kot pridevniki:
vroča
voda,
bo
doči
voditelji,
bodeče
trnje,
nemogoče
stvari,
rdeča
lica.
4.
Tvornosedanji deležnik na -e
ki ga imajo samo
prehodni glagoli, se rabi kot prislov načina in se lahko
razveže v priredni stavek:
Kleče
je molila = klečala
je in molila.
Smehljaje
mi je podala roko.
108
