17. Imena u p r a v n i h e n o t : jugoslovanska
država, francoska republika, dravska banovina, ma
riborski srez (ok raj), kamniška občina, gornjegrajski
okraj. Toda: banovina Hrvatska.
18. P r i d e v n i k e s t r a n i n e b a , ko so le
bližje zemljepisno določilo: zapadna Slovenija, južna
Dalmacija, vzhodna Evropa, južni Slovani, severni
Rusi.
Lastna imena so: Zahodna Indija, Severna Ame
rika, Vzhodno morje, Severno Ledeno morje.
19. Imena p r a z n i k o v : pepelnica, vnebohod,
binkošti, svečnica, cvetna nedelja, veliki petek, sveti
večer.
Kadar bi bil dvom, pišemo lahko tudi z veliko:
Novo leto, Zedinjenje, Božič, Vsi sveti, Velika noč itd.
20. Pridevnika sv . i n š e n t ( š t.) , kadar ozna-
čata svetn ika: ob sv. Martinu se vino krsti, po sv. J a
kobu. Enako: sv. maša, sv. obhajilo.
PISAVA KRSTNIH IMEN IN PRIIMKOV
O pisanju osebnih imen velja uradno določilo, da
s e m o r a j o p i s a t i t a k o , k a k o r s o z a p i
s a n a v r o j s t n e m l i s t u . Toda veliko ljudi je
med nami, ki niso zadovoljni s pisanjem svojega
imena, češ da ima nedomačo obliko ali da ni po pravo
pisu pravilno. P ri tem je treba pomniti, da so se pri
imki ustalili v 15. in 16. stoletju in da so jih zapiso
vali razni mestni, trški in grajski pisarji v urbarje,
a od 1600 dalje cerkveni upravitelji v rojstne, po
ročne in mrliške matice po tujem pravopisu, saj so
bili sami tujci. Te v davnini zapisane oblike so ostale
skozi stoletja do danes skoro povsem nespremenjene.
Toda kakor smo pred sto leti zamenjali bohoričico z
gajico, tako zahteva naša narodna individualnost, da
nadomestimo tu j pravopis z domačim. Naše oblasti
so poklicane, da uredijo pisavo osebnih imen na po
114
