2.
Pogojni
izraža neko pripravljenost, možnost ali
namero, pa tudi ublaženo trditev in prošnjo: Rad bi
me opeharil,
če bi me mogel
.
Če bi iskal
, bi našel. Ali
bi jo k a li
Prišel sem,
da bi ti pomagal
.
Prosil bi te,
da mi posodiš knjigo.
3.
Velelni
izraža ž eljo, prošnjo, izpodbudo, sva
rilo, opomin, zapoved ali prepoved: H od i desno! Č
uj
n
as, dobr i Bog!
Uči se! Bog pomagaj! Lahko noč!
V zanikanem velelniku rabimo navadno nedovrš-
nike: Ne
iztrgu j
listov! Ne
hodi
po vode! Ne
zapiraj
vrat!
Za zanikanje p o s a m e z n e g a dejanja rabimo
tudi dovršnike: Ne
stori
tega! Ne
naredi
te sramote!
Velelnik se zanika z nikalnico ne,
nikar
ali ne
smeš: Ne
lenari!
N ikar
jokati!
Ne smeš
prelomiti be
sede!
4.
Želelni
je prijaznejša oblika zapovedi: Tvoj duh
naj nas vodi! Naj ti bo sreča mila! Kaj naj počnem?
V nikalnem želelniku rabimo navadno le nedovrš-
nike, v zanikanje e n e g a dejanja pa tudi dovršnike:
Reci jim, naj nas
počakajo
! Reci jim, naj nas ne
ča
ka jo
! — Povej mu, naj mi ne
naredi
te sramote!
RABA GLAGOLSKIH NAČINOV
P ri glagolu poznamo tri načine: tvornega, trpnega
in srednjega (aktiv, pasiv, medij).
1. Tvorni
pove, da vrši osebek neko dejanje na
predmetu, ki je izven osebka. Imajo ga vsi prehodni
glagoli. N. pr.: Kmet orje njivo. Dekle pere perilo.
Jezi se nad njim.
2.
Trpni
pravi, da osebek nekaj trpi, t. j., da spre
jema nase učinek dejanja, ki prihaja od druge osebe.
Tvori se s trpnim deležnikom neposredno prehodnih
glagolov. Ima vse naklone in čase, razen predpre
teklega. Prim.: Pohvaljen sem. Opikan od komarjev.
Od črvov sneden.
105
