ne med seboj). Ti bratje se radi pretepajo (z dru
gimi). Naši se uspešno vojskujejo.
b) P a s i v izražajo nedovršni povratniki. Osebek
ne more vršiti sam na sebi dejanja, ampak sta osebek
in povzročitelj dejanja različna: časopisi se berejo
(= ne sami sebe, temveč drugi nje), pšenica se žanje,
žito se mlati, most se gradi itd.
V takih stavkih ni stilistično dobro rabiti oseb-
kovo besedo v tožilniku: Izvaža se pšenico. Učence se
vidi na oknih. Zvečer se bere časopise. Išče se Uršo
Plut. Prosim, da se
me
sprejme. Predlagam, da se
ga
kaznuje. V takih stavkih mora sta ti imenovalnik, še
lepše pa je izražanje v aktivu.
Nepravi povratniki nimajo medija, vsi povratni pa
se radi izogibajo pasiva. Govori se: Kjer se prepirajo
in pravdajo, ni sreče (napačno: k jer se prepira in
pravda, ni sreče).
RABA IMENSKIH GLAGOLSKIH OBLIK
1. Nedoločnik
je prav za prav glagolski samostal
nik, ki se pa ne sklanja. Da je glagol, vidimo po
tem, ker ima predmet in se veže s prislovi. V stavku
je lahko:
a) Osebkova beseda pri brezosebnem povedku:
Lepo je
govoriti
. Po tleh
pljuvati
je prepovedano.
Logični osebek stoji za glagolom biti: Kaj mi je
začeti
?
Umreti
mi je in ni mi
živeti.
b) Predmet za mnogimi glagoli: Znam
delati
. Ho
čem
je sti
. Želim
potovati
. Ne utegnem
iti.
Ne dam se
motiti.
Za glagoli zaznavanja: Slišala je ptičko
peti.
c) Povedkovo določilo za nekimi samostalniki in
pridevniki: Čas je
iti.
Imam oblast
zapreti
vas. Dolžan
je
ubogati.
Zmožen ni
prenašati
vročine.
107
