P ri brezosebnih glagolih stoji povedek v srednjem
spolu; enako pri samostalnikih
groza, strah, sram,
mraz, škoda, konec
itd .: Bilo je spomladi. Deževalo je.
Grmelo in bliskalo je, da nas je bilo groza.
II. Povedek stoji v dvojini
a) Kadar se govori o dveh osebah ali stvareh. Ako
so različne osebe, ima 1. oseba prednost pred 2. in
2. oseba pred 3. osebo. P ri različnih spolih stoji po
vedek vselej v moškem spolu.
Jaz
in
ti se učiva. Jaz
in
oče greva
v mesto.
Ti
in
mati ostaneta
doma. —
Jelen
in
košuta sta ušla
lovcem.
Mati
in
dete sta
bolna. Nebo
in
zemlja bosta prešla. Oče
in
dete sta
zbolela.
Človeku
sta potrebna jed
in
oblačilo.
b) Kadar stoji ena od dveh os. besed v rod. s
predlogom s ali
z:
Vsako nedeljo
greva z očetom
v
mesto (t. j. jaz in oče greva).
III. Povedek stoji v množini
a) Kadar ima stavek tri ali več osebkov ali je os.
beseda v množini; spol in oseba se ravnata kakor v
dvojini:
Oče, mati
in
dete
so
odšli
na sprehod.
Dva
brata
in
sestra
so me
pestovali. Dve sestri
in
dete
so
se
šli
kopat.
Sršeni
,
ose
in
čebele
bodo vedno prepir
imeli. Oče, ti
in
jaz
se
odpeljemo
na morje. Ti in
vaši
otroci ste nas često
obiskali.
b) P ri pluralia tantum :
Jetra
me
bolijo. Starši so
prišli.
Nove
klešče so se
mi
strle.
c) Kadar je eden izmed več osebkov izražen z orod.
s predlogom s ali
z:
Vsak večer
gremo z očetom
na
sprehod (t. j. mi otroci in oče).
d) V znak spoštovanja do ene osebe:
1. V majestatičnem pluralu imamo tudi zaimke v
množini:
Mi,
angleški kralj,
smo
našim narodom
na
ročili.
Slovnica slov. knjiž. jezika 7
97
