P ri rabi n i k a l n e g a r o d i l n i k a (genitiva
negativa) pomni:
a) Predmet, ki stoji v trdilnem stavku v tožilniku,
prestopi v nikalnem v rodilnik: Imam
denar.
Mati
kuha
kosilo.
Zanikano: Nimam
denarja.
Mati ne kuha
kosila.
Nobene
tajnosti
ne izdam.
b) Predmet stoji v rod. le, ako je neposredno
odvisen od zanikanega glagola. T rdilno:
Imel
je
namen
ukrasti kolo.
Nikalno:
N i imel namena
(neposredno
odvisen rod.)
ukrasti kolo
(kolo
je neposredno od
visno od glagola
ukrasti
, ki zahteva dopolnilo v tožil
niku, in ne od zanikanega glagola
ni imel).
Pravilni
so torej primeri: Dekle
ni imelo kaj
obleči.
Ne zado
stu je
poznati
naravo
, ampak tudi ljudi.
c) Če se v stavku z več členi nanaša nikalnost
samo na en člen, stoji samo ta v rod., drugi ne: Ni
kradel samo
denarja
, ampak tudi
obleko
in
živež.
d) V rod. stopi le zanikani predmet (objekt), ne
kak drug stavčni člen: O postanku sveta še danes
nič
ne vemo (nič je prislov). Tu ni
nič
ostalo (nič je
osebek).
Nič
ni v življenju lepše (povedek) kakor či
stost srca. Poslovil se je, ne da bi črhnil
besedico
(
ne
da bi
je veznik v pomenu
brez
= brez besede). Odšel
je, ne da bi zaprl
vrata
za seboj.
V.
Prislovno
(adverbialna) določila natančneje do
ločajo povedek glede na kraj, čas, način in vzrok;
zato jih ločimo v krajevne, časovne, načinovne in
vzročne. Prislovno določilo more biti:
a) samostalnik s predlogom:
na bregu
stojim, pa
tudi brez predloga:
3. marca
je umrl,
tri tedne
je bil
bolan.
b) prislov: Vstal je
zgodaj. N ikjer
ga ni videti.
c) deležnik:
Kleče
je molila.
Sedeč
je čital.
1. Krajevno določilo stoji na vprašanje k j e ?
k a m ? k o d ? in zaznamuje k r a j :
Po suhem
pojdi
v hišo!
89
